Svetovalnica

VEČ ...|24. 10. 2024
Kaj je prinesel nov omrežninski akt?

Še malo in mesec od sprejetja novega omrežninskega akta bo naokrog. Nov tarifni sistem je prinesel številne spremembe in o njih smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil direktor energetske družbe ECE mag. Sebastijan Roudi.

Kaj je prinesel nov omrežninski akt?

Še malo in mesec od sprejetja novega omrežninskega akta bo naokrog. Nov tarifni sistem je prinesel številne spremembe in o njih smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil direktor energetske družbe ECE mag. Sebastijan Roudi.

omrežninski aktelektrikaenergijaomrežninacena elektrikesvetovanje

Svetovalnica

Kaj je prinesel nov omrežninski akt?

Še malo in mesec od sprejetja novega omrežninskega akta bo naokrog. Nov tarifni sistem je prinesel številne spremembe in o njih smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil direktor energetske družbe ECE mag. Sebastijan Roudi.

VEČ ...|24. 10. 2024
Kaj je prinesel nov omrežninski akt?

Še malo in mesec od sprejetja novega omrežninskega akta bo naokrog. Nov tarifni sistem je prinesel številne spremembe in o njih smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil direktor energetske družbe ECE mag. Sebastijan Roudi.

Radio Ognjišče

omrežninski aktelektrikaenergijaomrežninacena elektrikesvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Jože Bartolj

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Romana BiderMarta Keršič

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Pogovor o

VEČ ...|23. 10. 2024
Izzivi slovenskega zdravstva

Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.

Izzivi slovenskega zdravstva

Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.

Helena Križnik

politikazdravstvo

Za življenje

VEČ ...|19. 10. 2024
Novo šolsko in študijsko leto

Novo šolsko in študijsko leto, kako pomagati otrokom, da ne bomo naredili, da ne bodo otroci delali stare napake, vabljeni k poslušanju. 

Novo šolsko in študijsko leto

Novo šolsko in študijsko leto, kako pomagati otrokom, da ne bomo naredili, da ne bodo otroci delali stare napake, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2024
Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Rok Mihevc

komentarumetna inteligencahvaležnostbontonodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 10. 2024
Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Jože Bartolj

kulturaAškerčeva priznanjaAškerčeva nagradaAleksandra Pavšič MilostNarodni muzej Slovenije

Komentar Družina

VEČ ...|24. 10. 2024
Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ...|24. 10. 2024
Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvokulinarika