Življenje išče pot
Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.
Življenje išče pot
Naša gostja je bila diplomirana babica, vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi. Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo že 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Ta veščina pa je tudi našla mesto na seznamu nesnovne dediščine UNESCA.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Takoj po volitvah je kazalo, da bo kmečki stan vendarle dobil svojega predstavnika v novem sklicu Državnega zbora. Rezultat je bil tesen, a tudi po zaključnem štetju glasov iz tujine je solčavski kmet Klemen Matk na listi NSi dobil mesto v parlamentu. Dokler ni Državna volilna komisija ugotovila t.i. napake v računalniškem programu, ki je izračunaval mandate.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Takoj po volitvah je kazalo, da bo kmečki stan vendarle dobil svojega predstavnika v novem sklicu Državnega zbora. Rezultat je bil tesen, a tudi po zaključnem štetju glasov iz tujine je solčavski kmet Klemen Matk na listi NSi dobil mesto v parlamentu. Dokler ni Državna volilna komisija ugotovila t.i. napake v računalniškem programu, ki je izračunaval mandate.
Slovencem po svetu in domovini
Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Svetovalnica
Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Skladatelj, pesnik, pisatelj in glasbeni pedagog Janez Bitenc se je uveljavil kot avtor otroških pesmi in glasbenih pravljic za najmlajše ter pionir predšolske glasbene vzgoje. S petjem in osnovami klavirja se je srečal v domači družini. Leta 1952 je končal Akademijo za glasbo, že pred tem pa je kot študent delal na Radiu Ljubljana. Pozneje je prevzel uredništvo otroških in mladinskih radijskih glasbenih oddaj. Bil je ravnatelj Glasbene šole Franca Šturma, kjer je vodil tudi glasbeni vrtec. Napisal in uglasbil več kot 500 pesmi in pravljic za najmlajše; izdal je 15 pesmaric in več knjižnih glasbenih pravljic. Med najbolj znanimi skladbami so: Kuža Pazi, Zajček Dolgoušček, Metuljček Cekinček, Hi konjiček ... Pred smrtjo je napisal tudi spomine na otroška leta z naslovom Nona.
Pojdite in učite
Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.