Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2025
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

spominpolitikaAlojz RebulaSlovenec med zgodovino in nadčasnimMarija StanonikMilček KomeljRebulovi najzgodnejši dnevniki 1948 - 1954Alojz Rebula med duhovnostjo in slovenstvom

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

VEČ ...|26. 1. 2025
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaSlovenec med zgodovino in nadčasnimMarija StanonikMilček KomeljRebulovi najzgodnejši dnevniki 1948 - 1954Alojz Rebula med duhovnostjo in slovenstvom

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2024
Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

kulturaliteraturaMarija StanonikDar Poljanski dolini

Kulturni utrinki

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

VEČ ...|25. 4. 2024
Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikDar Poljanski dolini

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 1. 2024
Marija Stanonik o Poetiki slovenske slovstvene folklore

Marija Stanonik o Poetiki slovenske slovstvene folklore

kulturaliteraturaMarija StanonikPoetika slovenske slovstvene kulture

Kulturni utrinki

Marija Stanonik o Poetiki slovenske slovstvene folklore
VEČ ...|12. 1. 2024
Marija Stanonik o Poetiki slovenske slovstvene folklore

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikPoetika slovenske slovstvene kulture

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 11. 2023
Marija Stanonik o Finžgarjevem simpoziju (7. in 8. 11.)

Marija Stanonik o Finžgarjevem simpoziju (7. in 8. 11.)

kulturaliteraturaFinžgarjev simpozijFran Saleški FinžgarMarija Stanonik

Kulturni utrinki

Marija Stanonik o Finžgarjevem simpoziju (7. in 8. 11.)
VEČ ...|3. 11. 2023
Marija Stanonik o Finžgarjevem simpoziju (7. in 8. 11.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaFinžgarjev simpozijFran Saleški FinžgarMarija Stanonik

Moja zgodba

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

spominpolitikaMarija StanonikBrez križa in grobamedvojno pesništvodomobransko pesništvoPesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Jože Bartolj

spominpolitikaMarija StanonikBrez križa in grobamedvojno pesništvodomobransko pesništvoPesnjenje na drugi strani

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2023
Marija Stanonik o Antologiji Brez križa in imena

Marija Stanonik o Antologiji Brez križa in imena

kulturaliteraturaMarija StanonikBrez Križa in imena

Kulturni utrinki

Marija Stanonik o Antologiji Brez križa in imena
VEČ ...|24. 4. 2023
Marija Stanonik o Antologiji Brez križa in imena

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikBrez Križa in imena

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|7. 10. 2025
Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Tadej Sadar

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2025
Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|3. 10. 2025
Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Igor Bahovec

komentar

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Radijski roman

VEČ ...|9. 10. 2025
Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 10. 2025
Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Beti Jurkovič, Ivica Šerfezi, Fausto Leali, Cliff Richard

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA  
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA  
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE  
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK  
0:16:17_Fausto Leali - A Chi  
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden  
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru  
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS  
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI 
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie  
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman  
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE  
0:58:17_PRO ARTE - LOLA  
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING  
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD  
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe  
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO  
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN  
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER  
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Nataša Ličen

družbaodnosikultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan