Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Kulturni utrinki

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

spominpolitikaDražgošedražgoška bitkaUrška Klakočar ZupančičJože Dežman

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

VEČ ...|19. 1. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDražgošedražgoška bitkaUrška Klakočar ZupančičJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2024
Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

spominpolitikaMetod BerlecJože DežmanNacionalne države na udaru globalizacije

Moja zgodba

Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

VEČ ...|8. 12. 2024
Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaMetod BerlecJože DežmanNacionalne države na udaru globalizacije

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Jože Bartolj

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

spominpolitikaJože DežmanUroš KoširLuka RozmanJure Tičar

Moja zgodba

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanUroš KoširLuka RozmanJure Tičar

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Moja zgodba

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Moja zgodba

VEČ ...|7. 7. 2024
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas, ki se dotika tematike oddaje Moja zgodba. Najprej smo se ustavili pri izjavi predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti poudarila, da je treba vse umorjene po drugi sv. vojni pokopati. Zatem smo govorili o partizanski bolnici Franja, za sanacijo katere so pripravili dobrodelni koncert, za konec pa še o nameravani spremembi kazenskega zakonika, ki bi lahko prepovedal tudi spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in na Teharjah. 

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas, ki se dotika tematike oddaje Moja zgodba. Najprej smo se ustavili pri izjavi predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti poudarila, da je treba vse umorjene po drugi sv. vojni pokopati. Zatem smo govorili o partizanski bolnici Franja, za sanacijo katere so pripravili dobrodelni koncert, za konec pa še o nameravani spremembi kazenskega zakonika, ki bi lahko prepovedal tudi spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in na Teharjah. 

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas, ki se dotika tematike oddaje Moja zgodba. Najprej smo se ustavili pri izjavi predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti poudarila, da je treba vse umorjene po drugi sv. vojni pokopati. Zatem smo govorili o partizanski bolnici Franja, za sanacijo katere so pripravili dobrodelni koncert, za konec pa še o nameravani spremembi kazenskega zakonika, ki bi lahko prepovedal tudi spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in na Teharjah. 

VEČ ...|7. 7. 2024
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas, ki se dotika tematike oddaje Moja zgodba. Najprej smo se ustavili pri izjavi predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti poudarila, da je treba vse umorjene po drugi sv. vojni pokopati. Zatem smo govorili o partizanski bolnici Franja, za sanacijo katere so pripravili dobrodelni koncert, za konec pa še o nameravani spremembi kazenskega zakonika, ki bi lahko prepovedal tudi spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in na Teharjah. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Moja zgodba

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|3. 4. 2025
Najbolj neumen

Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Najbolj neumen

Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Via positiva

VEČ ...|3. 4. 2025
Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Nataša Ličen

kulturaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2025
Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev