Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Kulturni utrinki

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada
VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Jože Bartolj

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|9. 4. 2025
4. dan: Misijonsko jutro - Diakon Matic Vidic o tem, kje iskati luč

Kako vstati iz brezna in temine? Kje iskati luč, če ne vidimo nobenega žarka upanja? Z nami je bil Matic Vidic, diakon in logoterapevt, ki je odgovarjal na vaša vprašanja četrti dan radijskega misijona.

4. dan: Misijonsko jutro - Diakon Matic Vidic o tem, kje iskati luč

Kako vstati iz brezna in temine? Kje iskati luč, če ne vidimo nobenega žarka upanja? Z nami je bil Matic Vidic, diakon in logoterapevt, ki je odgovarjal na vaša vprašanja četrti dan radijskega misijona.

Radio Ognjišče

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2025
Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Otok

VEČ ...|9. 4. 2025
Podest življenja

V tokratni Otok smo povabili nadškofa - pesnika. Stanislava Zoreta. Naslov njegove zbirke je Podest življenja.

Podest življenja

V tokratni Otok smo povabili nadškofa - pesnika. Stanislava Zoreta. Naslov njegove zbirke je Podest življenja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2025
Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Jože Bartolj, Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm