Iščem...
Moja zgodba
Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.
Duhovna misel
»Blagor redovniku, ki ne najde večjega zadovoljstva, kakor le v najsvetejših Gospodovih pogovorih in delih ter z njimi vodi ljudi k ljubezni do Boga v radosti in veselju,« je Frančišek naročal svojim bratom.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.
Kmetijska oddaja
Na družinski kmetiji Vrabelj z roko v roki usvarjajo že tri generacije. V oddaji ste slišali, kaj se zgodi, ko kmetijo prevzame nevesta. Na začetku pa smo podčrtali dogajanje v zvezi s sprejemanjem sporazuma Mercosur.
Svetovalnica
Mineštre in juhe na žlico, slane palčke, ajdova ocvirkovka, ričet, žganci ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Kulturni utrinki
Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.
Komentar Zanima.me
»Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov,« je zapisal urednik Rok Čakš.