Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Moja zgodba

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2024
160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

kulturaliteraturaSlovenska maticaIgnacija Fridl Jarc160 let Slovenske matice

Kulturni utrinki

160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

VEČ ...|6. 2. 2024
160 let Slovenske matice

V nedeljo, 4. februarja je minilo 160 let odkar je bila ustanovljena Matica slovenska. Ob visokem jubileju je minuli petek potekala slavnostna akademija. O jubileju in pomenu je Tone Gorjup pripravil pogovor z glavno urednico in tajnico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSlovenska maticaIgnacija Fridl Jarc160 let Slovenske matice

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2023
Donacija gradiva Slovenske matice NUK

Kulturni utrinki

Donacija gradiva Slovenske matice NUK
VEČ ...|15. 3. 2023
Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki