Glasbeni medgeneracijski večer
Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek sestavljajo Dinamitke, ki so pognale korenine v uspešnem muikalu Mamma mia. Marjan Bunič je tisti, ki jih “kroti” in spremlja na nastopih. Gostili smo jih in povabili na koncert.
Glasbeni medgeneracijski večer
Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek sestavljajo Dinamitke, ki so pognale korenine v uspešnem muikalu Mamma mia. Marjan Bunič je tisti, ki jih “kroti” in spremlja na nastopih. Gostili smo jih in povabili na koncert.
Naš gost
V luči prihajajočih zimskih olimpijskih iger je bil naš gost srebrni olimpijec Jure Franko. Sarajevo 1984, kolajna, posel v Združenih državah Amerike, čast in odgovorno delo na Japonskem, življenje med celinami sveta, ljubezen, družina, otroka, vrhunska produkcija muzikalov v različnih državah … Verjetno bi težko našli sogovornika, s katerim bi se lahko pogovarjali o toliko različnih temah. Jure Franko ima še in še izkušenj, ki ga odlikujejo, doživetij, ki so zaznamovala njegovo športno in siceršnjo življenjsko pot.
Naš gost
V luči prihajajočih zimskih olimpijskih iger je bil naš gost srebrni olimpijec Jure Franko. Sarajevo 1984, kolajna, posel v Združenih državah Amerike, čast in odgovorno delo na Japonskem, življenje med celinami sveta, ljubezen, družina, otroka, vrhunska produkcija muzikalov v različnih državah … Verjetno bi težko našli sogovornika, s katerim bi se lahko pogovarjali o toliko različnih temah. Jure Franko ima še in še izkušenj, ki ga odlikujejo, doživetij, ki so zaznamovala njegovo športno in siceršnjo življenjsko pot.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.