Komentar Časnik.si
Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.
Komentar Časnik.si
Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.
Informativni prispevki
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Informativni prispevki
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Pogovor o
Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.
Pogovor o
Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Življenje išče pot
Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.