Mladoskop

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Mladoskop

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.
VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Ni meje za dobre ideje

E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.
VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Naš gost

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Doživetja narave

Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.
VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Blaž Lesnik

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Doživetja narave

VEČ ...|8. 3. 2019
Ste že bili na Nanosu?

Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

Ste že bili na Nanosu?

Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

naravaNanosHieronimplaninstvozgodovina

Doživetja narave

Ste že bili na Nanosu?
Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.
VEČ ...|8. 3. 2019
Ste že bili na Nanosu?
Lep sončen dan z znanilci pomladi je radijske sodelavce razveseljeval ob prvem vzponu akcije srebrnega jubileja 25. februarja. Nanos je priljubljen planinski cilj, znan vsaj po pregovorni burji, čudovitih razgledih, pestri zgodovini in oddajniškem sistemu. Ob zanimivih sogovornikih čas hitro mine. Preverite, če bo tudi vam ob poslušanju reportaže v Doživetjih narave.

Blaž Lesnik

naravaNanosHieronimplaninstvozgodovina

Doživetja narave

VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Doživetja narave

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.
VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Blaž Lesnik

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Moja zgodba

VEČ ...|28. 2. 2021
Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Jože Bartolj

kulturapogovorMarija KlobčarJože DežmanPoslušajte štimo mojopotujoči pevci na slovenskem

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 3. 2021
Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 2. 2021
Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Matjaž Merljak

rojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 2. 2021
Gospod brez skrbi

Če nimate skrbi, tega nikar ne razglašajte naglas. Hitro se namreč lahko najde kdo, ki vam jih namenoma naloži. Gospod iz pravljice se je namreč brezskrbnosti veselil prezgodaj. 

Gospod brez skrbi

Če nimate skrbi, tega nikar ne razglašajte naglas. Hitro se namreč lahko najde kdo, ki vam jih namenoma naloži. Gospod iz pravljice se je namreč brezskrbnosti veselil prezgodaj. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 3. 2021
Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

Vsak po sebi čevlje meri

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|1. 3. 2021
Glasbene želje iz zakladnice narodnozabavnih viž

V tokratni oddaji smo vas povabili, da si zaželite kakšno narodnozabavno pesem. Tako smo skupaj preživeli pester večer, obudili veliko lepih spominov in prisluhnili mnogim lepim melodijam.

Glasbene želje iz zakladnice narodnozabavnih viž

V tokratni oddaji smo vas povabili, da si zaželite kakšno narodnozabavno pesem. Tako smo skupaj preživeli pester večer, obudili veliko lepih spominov in prisluhnili mnogim lepim melodijam.

Franci Trstenjak

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 3. 2021
Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Radio Ognjišče