Kolokvij
VEČ ...|14. 3. 2025
Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

Maja Morela

mladialkoholglasbaNIJZ

Kolokvij
Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

VEČ ...|14. 3. 2025
Enga rukni pa bo šlo

Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola. 

Maja Morela

mladialkoholglasbaNIJZ

Življenje išče pot
VEČ ...|21. 8. 2023
Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

s. Meta Potočnik

stiska in povezanostletak NIJZprva pomoč v duševni stiskisvetovanje

Življenje išče pot
Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

VEČ ...|21. 8. 2023
Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

s. Meta Potočnik

stiska in povezanostletak NIJZprva pomoč v duševni stiskisvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|17. 11. 2022
Mag. Simona Mušič: Najbolj pomemben je zgled staršev. Vstanimo 10 minut prej in si privoščimo čas za zajtrk.

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

Mag. Simona Mušič: Najbolj pomemben je zgled staršev. Vstanimo 10 minut prej in si privoščimo čas za zajtrk.

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

Radio Ognjišče

zajtrkNIJZhranadan slovenske hrane

Svetovalnica
Mag. Simona Mušič: Najbolj pomemben je zgled staršev. Vstanimo 10 minut prej in si privoščimo čas za zajtrk.

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

VEČ ...|17. 11. 2022
Mag. Simona Mušič: Najbolj pomemben je zgled staršev. Vstanimo 10 minut prej in si privoščimo čas za zajtrk.

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

Radio Ognjišče

zajtrkNIJZhranadan slovenske hrane

Informativni prispevki
VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Alen Salihović

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Alen Salihović

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled
VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Pogovor o
VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Globine
VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025