Komentar tedna
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Komentar tedna
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Moja zgodba
Poslušate lahko še peto pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnjih štirih oddajah Moja zgodba nas je popeljal skozi bogato in s preizkušnjami prežeto življenjsko pot. V povojnih pobojih je izgubil pet bratov, eden je šel kot begunec v Argentino, očeta je ubila ročna bomba. Mama je ostala sama s sedmimi otroki. Tokrat nam je Miklavž natresel še nekaj spominov iz povojnega časa in svojih študijskih let.
Moja zgodba
Poslušate lahko še peto pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnjih štirih oddajah Moja zgodba nas je popeljal skozi bogato in s preizkušnjami prežeto življenjsko pot. V povojnih pobojih je izgubil pet bratov, eden je šel kot begunec v Argentino, očeta je ubila ročna bomba. Mama je ostala sama s sedmimi otroki. Tokrat nam je Miklavž natresel še nekaj spominov iz povojnega časa in svojih študijskih let.
Moja zgodba
Do zdaj smo že v treh oddajah poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom. Čas vojne in po njej ga je globoko zaznamoval. V povojnih pobojih je Miklavž izgubil pet svojih bratov, eden pa se je kasneje iz begunskega taborišča umaknil v Argentino. Tokrat nam je predstavil čas konec štiridesetih let, ko je dobil zaposlitev v podjetju oziroma trgovini tovornjakov, avtobusov in avtomobilov Autocommerce, ki je skrbela za nabavo vozil in rezervnih delov zanje.
Moja zgodba
Do zdaj smo že v treh oddajah poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom. Čas vojne in po njej ga je globoko zaznamoval. V povojnih pobojih je Miklavž izgubil pet svojih bratov, eden pa se je kasneje iz begunskega taborišča umaknil v Argentino. Tokrat nam je predstavil čas konec štiridesetih let, ko je dobil zaposlitev v podjetju oziroma trgovini tovornjakov, avtobusov in avtomobilov Autocommerce, ki je skrbela za nabavo vozil in rezervnih delov zanje.
Moja zgodba
V prejšnji dveh oddajah Moja zgodba smo spremljali Miklavža Kavčiča rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom, ki nas je v svojih spominih vodil skozi čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je v Šentjoštu zavladala smrtna tišina. Tokrat lahko poslušate tretji del pričevanja, ki osvetljuje povojni čas, kako je oblast pritiskala na študente in dijake, ki so bili iz tabora nasprotnikov komunizma vzgojeni v krščanski veri, demokratičnem duhu in zato nevarni ideologiji enoumja.
Moja zgodba
V prejšnji dveh oddajah Moja zgodba smo spremljali Miklavža Kavčiča rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom, ki nas je v svojih spominih vodil skozi čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je v Šentjoštu zavladala smrtna tišina. Tokrat lahko poslušate tretji del pričevanja, ki osvetljuje povojni čas, kako je oblast pritiskala na študente in dijake, ki so bili iz tabora nasprotnikov komunizma vzgojeni v krščanski veri, demokratičnem duhu in zato nevarni ideologiji enoumja.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Moja zgodba
Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.
Moja zgodba
Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.
Sobotna iskrica
Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje.
Sobotna iskrica
Slišali ste Miklavževo radijsko igrico Menjava na vrhu, ki je pred leti izšla pri založbi Mladika, Radijski oder pa jo je posnel za tržaški Radio Trst A. Angelčki so povabili otroke: Hitro, hitro, bratci dragi, kmalu bo Miklavžev god! V drugem delu oddaje pa smo predstavili pesmarico za otroke On živi!. Prinaša lepo zalogo znanih in novih pesmi, ki slavijo Gospoda in življenje.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.
Svetovalnica
Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja.
Sol in luč
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. september 2025 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Kuhajmo s sestro Nikolino
To jed lahko pripravimo v kombinaciji z mesom ali s krompirjem, lahko pa uporabimo oboje. Jajčevce je potrebno najprej olupiti (če so mladi, to lahko izpustimo) in narežemo na tanjše rezine in jih malo posolimo. Čez nekaj časa jih obrišemo ter opečemo na olju. Poberemo jih pravi čas, da so še na pol mehki. Posebej pripravimo mesno sekanico, se pravi zmleto meso. Prepražimo ga, da je okusno. V posodo za narastke ali pekač nalagamo plasti jajčevcev in mesa. Da bo bolj okusno, dodamo še malo paradižnikove mezge. Lahko pa vmes dajemo še na listke narezan in al-dente kuhan krompir. Na vrhu polijemo z jajčnim mlekom, dodamo malo smetane. Prebodemo z vilico, da bo sočno. Na vrhu naribamo sir in damo v pečico. Na vrhu pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom. Pečemo 10 do 15 minut, nato odkrijemo in pečemo še 15 minut, da dobi lepo barvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.