Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 8. 2024
Marija Lah o spominu na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

Marija Lah o spominu na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

kulturaliteraturaFranc Ksaver MeškoSela pri Slovenj Gradcu

Kulturni utrinki

Marija Lah o spominu na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

VEČ ...|14. 8. 2024
Marija Lah o spominu na duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaFranc Ksaver MeškoSela pri Slovenj Gradcu

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2024
Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

kulturalikovna umetnostglasbaMoškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele VrheFotohiša Pelikan

Kulturni utrinki

Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

VEČ ...|26. 4. 2024
Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaMoškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele VrheFotohiša Pelikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2024
Kulturne novice

Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.

Kulturne novice

Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.

kulturalikovna umetnostAnčka Gošnik GodecMarjan MančekHelena Meško

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.

VEČ ...|4. 4. 2024
Kulturne novice

Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAnčka Gošnik GodecMarjan MančekHelena Meško

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2024
V Ormožu in Svetem Tomažu Leto Franca Ksaverja Meška

V Ormožu in Svetem Tomažu Leto Franca Ksaverja Meška

kulturaliteraturaMeškovo letoCiril AmbrožFranc Ksaver Meško

Kulturni utrinki

V Ormožu in Svetem Tomažu Leto Franca Ksaverja Meška
VEČ ...|16. 1. 2024
V Ormožu in Svetem Tomažu Leto Franca Ksaverja Meška

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMeškovo letoCiril AmbrožFranc Ksaver Meško

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

VEČ ...|11. 6. 2023
Marijine sestre, misijonarke v Ukrajini

Drugi del pogovora z Marijinimi sestrami, slovenskimi misijonarkami v Ukrajini.

Jure Sešek

duhovnostmisijonukrajinamisijnrkemarijine sestremarta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 6. 2023
Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

duhovnostmisijonUkrajina. marta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

VEČ ...|4. 6. 2023
Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

Jure Sešek

duhovnostmisijonUkrajina. marta meškobarbara peterlinjožica sterle

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 10. 2022
Pismi z Madagaskarja in iz Kijeva

Razočaranje Petra Opeke nad človečnostjo sveta in skrb s. Marte Meško, povezana z atomskim orožjem.

Pismi z Madagaskarja in iz Kijeva

Razočaranje Petra Opeke nad človečnostjo sveta in skrb s. Marte Meško, povezana z atomskim orožjem.

duhovnostmisijonpeter opekamadagaskars. marta meškokije

Pojdite in učite

Pismi z Madagaskarja in iz Kijeva

Razočaranje Petra Opeke nad človečnostjo sveta in skrb s. Marte Meško, povezana z atomskim orožjem.

VEČ ...|16. 10. 2022
Pismi z Madagaskarja in iz Kijeva

Razočaranje Petra Opeke nad človečnostjo sveta in skrb s. Marte Meško, povezana z atomskim orožjem.

Jure Sešek

duhovnostmisijonpeter opekamadagaskars. marta meškokije

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 5. 2022
Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

duhovnostmisijonUkrajinaPROpomagajmo ukrajiniMarta MeškoBarbara PeterlinJožica Sterle

Pojdite in učite

Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

VEČ ...|22. 5. 2022
Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

Jure Sešek

duhovnostmisijonUkrajinaPROpomagajmo ukrajiniMarta MeškoBarbara PeterlinJožica Sterle

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 10. 2025
Wurmitzer prejme Einspielerjevo nagrado

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Wurmitzer prejme Einspielerjevo nagrado

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2025
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazijatransplantacija organovzdravniki