Informativni prispevki
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Informativni prispevki
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Od slike do besede
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Od slike do besede
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Informativni prispevki
Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec.
Informativni prispevki
Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec.
Spoznanje več, predsodek manj
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Spoznanje več, predsodek manj
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
Spoznanje več, predsodek manj
Spoznanje več, predsodek manj
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami dr. Aleš Maver. Teme pogovora so bile: nesporazumi med EU in slovensko vlado, evropsko nerazumevanje naše medijske krajine, Koroške občinske volitve, izstop madžarskega Fidesza iz poslanske skupine evropske ljudkse stranke in Papežev obisk v Iraku.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami dr. Aleš Maver. Teme pogovora so bile: nesporazumi med EU in slovensko vlado, evropsko nerazumevanje naše medijske krajine, Koroške občinske volitve, izstop madžarskega Fidesza iz poslanske skupine evropske ljudkse stranke in Papežev obisk v Iraku.
Sol in luč
Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Lahko noč, moj angel
Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Zgodbe za otroke
Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih
Pojdite in učite
V rubriki ste lahko prisluhnili vabilu na Pustno sobotno iskrico, v drugem delu pa se je iz Madagaskarja oglasil misijonar Jani Mesec.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.
Kmetijska oddaja
Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče