Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

naravakmetijstvoKrasles

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

VEČ ...|5. 8. 2022
Na Krasu so začeli odstranjevati požgano lesno biomaso

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Robert Božič

naravakmetijstvoKrasles

Komentar Družina

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Komentar Družina

Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

VEČ ...|28. 7. 2022
Škofi in duhovniki izražajo bližino z vsemi, ki sodelujejo pri gašenju požara na Krasu

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.

 

Marko Mesojedec

komentardružbaslovenijakraspomočsolidarnost

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Moja zgodba

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Moja zgodba

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Moja zgodba

VEČ ...|7. 8. 2022
Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnica Rahne

Duhovna misel

VEČ ...|9. 8. 2022
Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2022
Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 8. 2022
Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKP

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2022
Obnova cerkve v Šmarjah pri Jelšah