Izboljšanje vremena, sonce in počasi odtekajoče se vode so pokazali pravi obraz po katastrofalnih poplavah. Tako je bilo tudi v občini in župniji Komenda, kamor je v začetku avgusta prišel kot župnijski upravitelj gospod Cristian Balint. Najbolj je poplavilo podružnično cerkev sv. Boštjana v Mostah. A sreča v nesreči je ta, da so si ljudje takoj priskočili na pomoč in se povezali.
Izboljšanje vremena, sonce in počasi odtekajoče se vode so pokazali pravi obraz po katastrofalnih poplavah. Tako je bilo tudi v občini in župniji Komenda, kamor je v začetku avgusta prišel kot župnijski upravitelj gospod Cristian Balint. Najbolj je poplavilo podružnično cerkev sv. Boštjana v Mostah. A sreča v nesreči je ta, da so si ljudje takoj priskočili na pomoč in se povezali.
V prazničnem jutru je p. Branko Petauer predstavil letošnje šmarnično branje za odrasle Naj ti bom nežni rdeči cvet, v katerem nam približa življenje in delo Božje služabnice Cvetane Príol. Spoznali pa smo tudi šmarnice za otroke.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.