Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 3. 2022
Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič ob sklepu Jurčičevega leta

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič ob sklepu Jurčičevega leta

kulturaliteraturaJurčičevo letoUrška Perenič

Kulturni utrinki

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič ob sklepu Jurčičevega leta
VEČ ...|4. 3. 2022
Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič ob sklepu Jurčičevega leta

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJurčičevo letoUrška Perenič

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2021
Osrednja slovesnost Jurčičevega leta

Kulturni utrinki

Osrednja slovesnost Jurčičevega leta
VEČ ...|31. 5. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2021
Josip Jurčič 140 let

Kulturni utrinki

Josip Jurčič 140 let
VEČ ...|3. 5. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Kulturni utrinki

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021
VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Jože Bartolj

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Radijski roman

VEČ ...|21. 2. 2019
Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori - prvi del

Tokrat prebiramo prvi del humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Satira, v kateri avtor obravnava medčloveške odnose na podeželju, je prvič izšla leta 1867 v reviji Slovenski glásnik.

Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori - prvi del

Tokrat prebiramo prvi del humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Satira, v kateri avtor obravnava medčloveške odnose na podeželju, je prvič izšla leta 1867 v reviji Slovenski glásnik.

Jurčičhumoreska

Radijski roman

Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori - prvi del
Tokrat prebiramo prvi del humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Satira, v kateri avtor obravnava medčloveške odnose na podeželju, je prvič izšla leta 1867 v reviji Slovenski glásnik.
VEČ ...|21. 2. 2019
Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori - prvi del
Tokrat prebiramo prvi del humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Satira, v kateri avtor obravnava medčloveške odnose na podeželju, je prvič izšla leta 1867 v reviji Slovenski glásnik.

Marjan Bunič

Jurčičhumoreska

Radijski roman

VEČ ...|17. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

Josip Jurčič: Telečja pečenka

Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

novelaJurčičhumoreska

Radijski roman

Josip Jurčič: Telečja pečenka
Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.
VEČ ...|17. 1. 2019
Josip Jurčič: Telečja pečenka
Pred vami je prvi del kratke novele Josipa Jurčiča Telečja pečenka. V središču zgodbe je malce čudaški upokojeni stotnik Bitič, človek ustaljenih navad, ki ga neko slučajno odkritje realnosti življenja popolnoma vrže iz tira.

Marjan Bunič

novelaJurčičhumoreska

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 11. 2025
Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Spominjamo se

VEČ ...|5. 11. 2025
Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|5. 11. 2025
Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Srečen

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|5. 11. 2025
Častitljivi del

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Častitljivi del

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|5. 11. 2025
Elizabeta in Zaharija

Elizabeta in Zaharija

Radio Ognjišče

duhovnostspomin