Moja zgodba

VEČ ...|4. 2. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

spominpolitikaAntonija Premrovs. Karmela PremrovJurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

VEČ ...|4. 2. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

Jože Bartolj

spominpolitikaAntonija Premrovs. Karmela PremrovJurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

VEČ ...|2. 4. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - župnik Janko Komljanec (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba smo na prvo nedeljo v mesecu spet spregovorili o mučencih XX. stoletja, žrtvah totalitarizmov. Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič nam je predstavil usodo Janka Komljanca, ki je bil duhovnik v Prečni pri Novem mestu. Že kot kaplan je bil zelo dejaven tako na verskem kot tudi na družbenem in kulturnem področju, kar je potem nadaljeval tudi kot župnik. Partizani so ga zaradi njegovega vpliva skupaj z nekaterimi drugimi žrtvami ubili junija 1942 v bližini gradu Hmeljnik.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - župnik Janko Komljanec (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba smo na prvo nedeljo v mesecu spet spregovorili o mučencih XX. stoletja, žrtvah totalitarizmov. Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič nam je predstavil usodo Janka Komljanca, ki je bil duhovnik v Prečni pri Novem mestu. Že kot kaplan je bil zelo dejaven tako na verskem kot tudi na družbenem in kulturnem področju, kar je potem nadaljeval tudi kot župnik. Partizani so ga zaradi njegovega vpliva skupaj z nekaterimi drugimi žrtvami ubili junija 1942 v bližini gradu Hmeljnik.

 

spominpolitikamučenci 20 stoletjaJanko KomljanecJurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - župnik Janko Komljanec (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba smo na prvo nedeljo v mesecu spet spregovorili o mučencih XX. stoletja, žrtvah totalitarizmov. Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič nam je predstavil usodo Janka Komljanca, ki je bil duhovnik v Prečni pri Novem mestu. Že kot kaplan je bil zelo dejaven tako na verskem kot tudi na družbenem in kulturnem področju, kar je potem nadaljeval tudi kot župnik. Partizani so ga zaradi njegovega vpliva skupaj z nekaterimi drugimi žrtvami ubili junija 1942 v bližini gradu Hmeljnik.

 

VEČ ...|2. 4. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - župnik Janko Komljanec (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba smo na prvo nedeljo v mesecu spet spregovorili o mučencih XX. stoletja, žrtvah totalitarizmov. Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič nam je predstavil usodo Janka Komljanca, ki je bil duhovnik v Prečni pri Novem mestu. Že kot kaplan je bil zelo dejaven tako na verskem kot tudi na družbenem in kulturnem področju, kar je potem nadaljeval tudi kot župnik. Partizani so ga zaradi njegovega vpliva skupaj z nekaterimi drugimi žrtvami ubili junija 1942 v bližini gradu Hmeljnik.

 

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaJanko KomljanecJurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

spominpolitikamučenci 20 stoletjaJurij Pavel EmeršičSrečko Huth

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaJurij Pavel EmeršičSrečko Huth

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 11. 2025
Sušnikovi dnevi - Ogled umetnin zmanjšuje stres

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Sušnikovi dnevi - Ogled umetnin zmanjšuje stres

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Jože Bartolj

kulturaSušnikovi dneviAlbert Mesner

Komentar Zanima.me

VEČ ...|3. 11. 2025
Zakaj bi uboj v Novem mestu moral biti zadnji žebelj v krsto vladavine Roberta Goloba

Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.

Zakaj bi uboj v Novem mestu moral biti zadnji žebelj v krsto vladavine Roberta Goloba

Za nami je dan spomina na umrle, ko se spominjamo svojcev, prijateljev in drugih pokojnih, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje. Le še v bolečem spominu pa bi letošnjega 1. novembra morali ohranjati 15. vlado RS pod vodstvom »izjemnega menedžerja,« ki se je v praksi izkazal vse prej kot to, Roberta Goloba.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 11. 2025
Projekt Aktivno Inkluzivno za večjo dostopnost invalidov do redne športne vadbe

Predstavilsmo  projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar

Projekt Aktivno Inkluzivno za večjo dostopnost invalidov do redne športne vadbe

Predstavilsmo  projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar

s. Meta Potočnik

invalidišportvključevanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje