Moja zgodba
VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost
VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Doživetja narave
VEČ ...|1. 12. 2023
Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljefotografijanočno neboopazovanjeastrofotografija

Program zadnjega tedna
VEČ ...|8. 12. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|7. 12. 2023
Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica
VEČ ...|8. 12. 2023
Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Radio Ognjišče

svetovanje

Kulturni utrinki
VEČ ...|8. 12. 2023
Silvestrske predstave institucionalnih gledališč in kinodvoran

Silvestrske predstave institucionalnih gledališč in kinodvoran

Jože Bartolj

kulturagledališčefilmsilvestrske predstave

Življenje išče pot
VEČ ...|8. 12. 2023
Ukradeni otroci v nekdanji Jugoslaviji

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

Ukradeni otroci v nekdanji Jugoslaviji

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

s. Meta Potočnik

Nevenka Ivanušeciskanje resnicepravice staršev do otroka

Svetovalnica
VEČ ...|8. 12. 2023
Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Radio Ognjišče

svetovanje

Duhovna misel
VEČ ...|8. 12. 2023
Devica Marija, pomagaj nam razumeti Božja znamenja

Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel (Izaija 7, 14).

Devica Marija, pomagaj nam razumeti Božja znamenja

Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel (Izaija 7, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Copyright © Radio Ognjišče 2022