Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Švedska in avstrijska Štajerska

Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša. 

Kako preživeti advent

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.