Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Koplji malo globje

Dva brata, zagnana iskalca zlata, sta prodala vse, kar sta imela, in se odpravila iskat zlato. Našla sta bleščeče zlato žilo. Napisala sta ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...