Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2024
Andrej Doblehar o ohranjanju jaslične dediščine

Posvetili smo se ohranjanju jaslične dediščine, zbirateljstvu, razstavam jaslic v Narodni galeriji in našem odnosu do jaslic, ki so od leta 2021 vpisane tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri UNRESC-u. O tem smo govorili z umetnostnim zgodovinarjem in novinarjem dr. Andrejem Dobleharjem.

Andrej Doblehar o ohranjanju jaslične dediščine

Posvetili smo se ohranjanju jaslične dediščine, zbirateljstvu, razstavam jaslic v Narodni galeriji in našem odnosu do jaslic, ki so od leta 2021 vpisane tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri UNRESC-u. O tem smo govorili z umetnostnim zgodovinarjem in novinarjem dr. Andrejem Dobleharjem.

kulturadediščinajasliceAndrej Doblehar

Kulturni utrinki

Andrej Doblehar o ohranjanju jaslične dediščine

Posvetili smo se ohranjanju jaslične dediščine, zbirateljstvu, razstavam jaslic v Narodni galeriji in našem odnosu do jaslic, ki so od leta 2021 vpisane tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri UNRESC-u. O tem smo govorili z umetnostnim zgodovinarjem in novinarjem dr. Andrejem Dobleharjem.

VEČ ...|20. 12. 2024
Andrej Doblehar o ohranjanju jaslične dediščine

Posvetili smo se ohranjanju jaslične dediščine, zbirateljstvu, razstavam jaslic v Narodni galeriji in našem odnosu do jaslic, ki so od leta 2021 vpisane tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri UNRESC-u. O tem smo govorili z umetnostnim zgodovinarjem in novinarjem dr. Andrejem Dobleharjem.

Jože Bartolj

kulturadediščinajasliceAndrej Doblehar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev

Kulturni utrinki

Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

VEČ ...|16. 4. 2024
Andrej Doblehar o razstavi Abstraktni Stane Kregar 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo v sredo, 17. aprila ob 19. uri odprli razstavo Abstraktni Stane Kregar Slike in dela na papirju 1953 - 1963. Razstavo nam je predstavil kustos dr. Andrej Doblehar.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostStane KregarAndrej Dobleharabstraktni Stane KregarGalerija prešernovih nagrajencev

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Kulturni utrinki

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.
VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Doživetja narave

VEČ ...|31. 1. 2025
Duhovna razsežnost teka okrog Mont Blanca

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Duhovna razsežnost teka okrog Mont Blanca

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Blaž Lesnik

tekduhovnostnaravaUltra Trail du Mont Blanc

Duhovna misel

VEČ ...|6. 2. 2025
Boj proti zlu

Učenci so prišli k svojemu duhovnemu voditelju, da bi se pritožili, ker je na svetu toliko ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Boj proti zlu

Učenci so prišli k svojemu duhovnemu voditelju, da bi se pritožili, ker je na svetu toliko ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Komentar Družina

VEČ ...|6. 2. 2025
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|6. 2. 2025
Spominjamo se dne 6. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2025
Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Inovativna živila 2025

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikakmetijstvo