Iščem...

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Naš pogled

VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk

komentar

Naš gost

VEČ ... |
Roman Gašperin

Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje. 

Roman Gašperin

Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje. 

Slavi Košir

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ... |
Pasti asistiranega samomora

Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.

Pasti asistiranega samomora

Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.

Radio Ognjišče Alen Salihović Marjana Debevec

politikaživljenje

Od slike do besede

VEČ ... |
Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

Dramska ustvarjalnost akademika Alojza Rebule.

O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Za sožitje

VEČ ... |
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Jesenski festival v Clevelandu

V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.

Jesenski festival v Clevelandu

V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev