Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2023
V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem

V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem

kulturaliteraturaJernej ŽupaničSovretova nagradaPlečnikov avditorijSimon Gregorčič

Kulturni utrinki

V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem
VEČ ...|2. 10. 2023
V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJernej ŽupaničSovretova nagradaPlečnikov avditorijSimon Gregorčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 9. 2023
Kulturni utrinki po poti kolesarskih romarjev (Semič glina Župančič)

Kulturni utrinki po poti kolesarskih romarjev (Semič glina Župančič)

kulturaPolona KambičVera VardjanSašo ŽepuharOton Župančič

Kulturni utrinki

Kulturni utrinki po poti kolesarskih romarjev (Semič glina Župančič)
VEČ ...|7. 9. 2023
Kulturni utrinki po poti kolesarskih romarjev (Semič glina Župančič)

Jože Bartolj

kulturaPolona KambičVera VardjanSašo ŽepuharOton Župančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2023
Boršnikovo srečanje, prstan Nataši Matjašec Rošker - Župančičeve nagrade

Boršnikovo srečanje, prstan Nataši Matjašec Rošker - Župančičeve nagrade

kulturagledališčeBoršnikovo srečanjeNataša Matjašec RoškerAleš NovakŽupančičeve nagrade 2023

Kulturni utrinki

Boršnikovo srečanje, prstan Nataši Matjašec Rošker - Župančičeve nagrade
VEČ ...|31. 5. 2023
Boršnikovo srečanje, prstan Nataši Matjašec Rošker - Župančičeve nagrade

Jože Bartolj

kulturagledališčeBoršnikovo srečanjeNataša Matjašec RoškerAleš NovakŽupančičeve nagrade 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 6. 2021
Damjan Viršek o koncertu (Brinke) v Županovi jami

Damjan Viršek o koncertu (Brinke) v Županovi jami

kulturaglasbaDamjan ViršekŽupanova jama

Kulturni utrinki

Damjan Viršek o koncertu (Brinke) v Županovi jami
VEČ ...|18. 6. 2021
Damjan Viršek o koncertu (Brinke) v Županovi jami

Jože Bartolj

kulturaglasbaDamjan ViršekŽupanova jama

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Komentar Časnik.si

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Kulturni utrinki

Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.
VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Jože Bartolj

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Informativni prispevki

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.
VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Alen Salihović

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2025
Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Ribniški pasijon 2025

Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmRibniški pasijon