Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba

Kulturni utrinki

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)
VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 8. 2023
Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

kmetijstvopoplavevetersušaodškodnine

Kmetijska oddaja

Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

VEČ ...|6. 8. 2023
Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

Robert Božič

kmetijstvopoplavevetersušaodškodnine

Svetovalnica

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2022
Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

kulturaglasbagodba ljubljanskih veteranovslavko goričarjože kregar

Kulturni utrinki

Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)
VEČ ...|25. 11. 2022
Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

Jože Bartolj

kulturaglasbagodba ljubljanskih veteranovslavko goričarjože kregar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 9. 2022
Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

perutninakmetijstvoveterinaregistracija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

VEČ ...|27. 9. 2022
Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Robert Božič

perutninakmetijstvoveterinaregistracija

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 12. 2021
Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

kulturaglasbaMilan Pavlihakvartet klarinetov godbe veteranov

Kulturni utrinki

Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov
VEČ ...|24. 12. 2021
Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

Jože Bartolj

kulturaglasbaMilan Pavlihakvartet klarinetov godbe veteranov

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Doživetja narave

VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

naravavremevetersateliti

Doživetja narave

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.
VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

Blaž Lesnik

naravavremevetersateliti

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2024
Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

Mateja Subotičanec

zgodovinaspominpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2024
Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Umrl je zamejski Slovenec Samo Pahor

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi