Svetovalnica
Lotili smo se vprašanja, kako učinkovito zmanjšati stroške elektrike v naših gospodinjstvih. Ali se sončna elektrarna sploh še izplača, kako je z baterijskimi hranilniki in ali obstajajo še drugi načini, s katerimi lahko prihranimo? Naš gost je bil soustanovitelj in direktor podjetja SunContract Gregor Novak.
Svetovalnica
Lotili smo se vprašanja, kako učinkovito zmanjšati stroške elektrike v naših gospodinjstvih. Ali se sončna elektrarna sploh še izplača, kako je z baterijskimi hranilniki in ali obstajajo še drugi načini, s katerimi lahko prihranimo? Naš gost je bil soustanovitelj in direktor podjetja SunContract Gregor Novak.
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo spregovorili o dveh mrkih: 14. sušca bo skromen Lunin mrk, 29. sušca pa nas bo razveselil še delni Sončev mrk. Ob tem smo odstrnili nekaj zanimivosti o obeh glavnih igralcih v veseloigri Lune in Sonca. Dodali pa smo tudi nekaj informacij o pomladanskem Messierjevem maratonu, ki se bo odvil na Trnovem nad Novo Gorico.
Doživetja narave
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Doživetja narave
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Doživetja narave
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Doživetja narave
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Doživetja narave
Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.
Doživetja narave
Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.
Življenje išče pot
Toplo sonce marsikoga razveseljuje, saj nam izboljša razpoloženje, potrebujemo manj oblačil, več se družimo in gibljemo v naravi. Vse to je pozitivno za človeka, a žal je sonce vedno močnejše in nevarnejše, saj število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. In kako si lahko pomagajo delavci na gradbiščih? Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je podala nekaj konkretnih priporočil za zaščito.
Življenje išče pot
Toplo sonce marsikoga razveseljuje, saj nam izboljša razpoloženje, potrebujemo manj oblačil, več se družimo in gibljemo v naravi. Vse to je pozitivno za človeka, a žal je sonce vedno močnejše in nevarnejše, saj število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. In kako si lahko pomagajo delavci na gradbiščih? Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je podala nekaj konkretnih priporočil za zaščito.
Kulturni utrinki
Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.
Kulturni utrinki
Plodoviti pisatelj Ivan Sivec je izdal knjigo o uporu ižanskih kmetov v prelomnem letu 1848 pod naslovom Sonce v megli. Temo kmečkega upora je prepletel z ljubezensko zgodbo in o tem smo z avtorjem govorili v minutah namenjenih kulturi.
Doživetja narave
Tokrat smo se posvetili središču našega planetnega sistema. Astronomi že dolgo vedo, da je Sonce včasih bolj, drugič manj aktivno. Ker smo trenutno v obdobju stopnjevanja aktivnosti, smo našega gosta amaterskega astronoma Mitjo Klančiča povprašali o sončevih ciklih, pegah in izbruhih. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj se je lotil risanja Sonca, saj je danes veliko bolj priljubljena astrofotografija.
Doživetja narave
Tokrat smo se posvetili središču našega planetnega sistema. Astronomi že dolgo vedo, da je Sonce včasih bolj, drugič manj aktivno. Ker smo trenutno v obdobju stopnjevanja aktivnosti, smo našega gosta amaterskega astronoma Mitjo Klančiča povprašali o sončevih ciklih, pegah in izbruhih. Zanimalo pa nas je tudi, zakaj se je lotil risanja Sonca, saj je danes veliko bolj priljubljena astrofotografija.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Kmetijska oddaja
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Slovencem po svetu in domovini
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Kulturni utrinki
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.