Življenje išče pot
S socialno pedagoginjo, profesorico in učiteljica mag. Lidijo Šket Kamenšek sva tokrat iskali pot in konkretne nasvete za starše malčkov, pri katerih opažajo nastavke za motnjo pozornosti in hiperaktivnosti.
Življenje išče pot
S socialno pedagoginjo, profesorico in učiteljica mag. Lidijo Šket Kamenšek sva tokrat iskali pot in konkretne nasvete za starše malčkov, pri katerih opažajo nastavke za motnjo pozornosti in hiperaktivnosti.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.
Kultura odnosov
V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.
Kultura odnosov
V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.