Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Iva Pavlin Žurman

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Naš pogled

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Naš pogled

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 11. 2021
Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

infokočevski rogumorirevolucijavseposvojitevizobraževanjeduhovnost

Informativni prispevki

Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

VEČ ...|4. 11. 2021
Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Alen Salihović

infokočevski rogumorirevolucijavseposvojitevizobraževanjeduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Informativni prispevki

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

politikazgodovinarevolucija

Komentar Časnik.si

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.
VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Andrej Marko Poznič

politikazgodovinarevolucija

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|9. 4. 2024
Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2024
Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Spomladanski banket v Hamiltonu

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Rožni venec

VEČ ...|16. 4. 2024
Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 4. 2024
Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Kraji svetega Frančiška Asiškega

V oddaji smo z besedami, ob obujanju spominov, prehodili romarsko pot po krajih svetega Frančiška Asiškega, ki smo jo nekateri radijci prehodili v dneh letošnjega radijskega misijona. Prav v Assisiju in še nekaterih krajih so nastali misijonski nagovori brata Štefana Kožuha in tudi drugi prispevki, ki ste jih slišali v našem programu. Tudi prenosi svetih maš so bili in prenosi opoldanske molitve ter prenos molitve v oddaji PRO.

Franci Trstenjak

glasbapro