Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Informativni prispevki

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Alen Salihović

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Robert Božič

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Robert Božič

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Robert Božič

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Kmetijska oddaja

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Sol in luč

VEČ ...|6. 5. 2025
Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Tadej Sadar

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 5. 2025
Pravica do groba

V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki. 

Pravica do groba

V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki. 

s. Meta Potočnik

kostnica Lipicamolitevdostojen grob

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|9. 5. 2025
Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost