Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Nedeljski klepet

Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

VEČ ...|2. 7. 2023
Evtanazija

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, tema pogovora pa evtanazija. V pogovoru med drugim naša gostja pove, kako pomembno je, da ostanemo ob trpečem človeku, pa čeprav je to zelo težko in kako pomembno se je pogovarjati tudi o temah, povezanih s smrtjo.

Damijana Medved

pogovordružbaMetka Klevišarpaliativna oskrbastarejšibolnikiumirajoči

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Življenje išče pot

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Svetovalnica

VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij

Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Svetovalnica

Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij
Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.
VEČ ...|2. 11. 2018
Človeka dostojen zaključek življenja ni privilegij
Na dan, ko se spominjamo vernih rajnih, je prav, da ne pozabimo tistih, ki so še ob nas. Poslanstvo Ljubhospica je ljudem lajšati moteče simptome bolezni in zagotavljati polnost življenja do konca. O spremljanju umirajočih, njihovih možnostih znotraj Hiše Ljubhospic, o pomenu podpore svojcev in drugih bližnjih je spregovorila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink.

Blaž Lesnik

družbapaliativna oskrbaumirajočisvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|9. 5. 2025
Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poslušati in slišati

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Doživetja narave

VEČ ...|2. 5. 2025
30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboGimnazija Šentvidradijski teleskop

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo