Komentar Časnik.si
Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.
Komentar Časnik.si
Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.
Informativni prispevki
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Informativni prispevki
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Komentar Časnik.si
Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.
Pogovor o
Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.
Pogovor o
Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Komentar Časnik.si
Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Duhovna misel
Mlad študent je prišel k svetemu Filipu Neriju in mu povedal, da bo študiral pravo. Kako srečen človek sem. Študiral bom ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Radijski misijon 2025
Tudi letos vam bodo vse misijonske vsebine na voljo v našem avdio arhivu ter dostopne tudi v obiki podkasta. Vabimo vas, da se na podkast naročite, da nobene od vsebin ne boste spregledali. Več informacij najdete na tej povezavi!
Otok
Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.