Srečanja
Pot iz brezna - Pomoč pri odvisnosti
Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna.
Srečanja
Pot iz brezna - Pomoč pri odvisnosti
Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna.
Življenje išče pot
Večkrat bi starši radi videli, da bi otroci manj brskali po spletu in gledali v ekrane. A najprej morajo začeti kar pri sebi, saj je zgled močna vzgojna sila, pravi Manca Kok iz centra Logout, kjer pomagajo družinam in posameznikom, ki so na poti v digitalno odvisnost.
Življenje išče pot
Večkrat bi starši radi videli, da bi otroci manj brskali po spletu in gledali v ekrane. A najprej morajo začeti kar pri sebi, saj je zgled močna vzgojna sila, pravi Manca Kok iz centra Logout, kjer pomagajo družinam in posameznikom, ki so na poti v digitalno odvisnost.
Od slike do besede
Kako je odraščati ob zasvojeni materi? Kakšne posledice ima otrok, mladostnik ob takih starših? Žiga Kastelic je napisal že drugo knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji.
Od slike do besede
Kako je odraščati ob zasvojeni materi? Kakšne posledice ima otrok, mladostnik ob takih starših? Žiga Kastelic je napisal že drugo knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji.
Svetovalnica
Sredi počitnic smo. Kako jih preživljajo otroci in najstniki? Včasih so bili morje, gore in tudi kakšna knjig, pomoč starim staršem na kmetiji..., danes pa so se med vse to vrinili ekrani. Ali pa so celo prevzeli glavno vlogo ob preživljanju prostega časa? O uporabi digitalnih pripomočkov na počitnicah smo govorili v Svetovalnici. Naš gost je bil Benjamin Tomažič, ki je predstavil tudi tri nove zanimive knjige omenjeni problematiki. vse tri so izšle pri Založbi Ognjišče.
Svetovalnica
Sredi počitnic smo. Kako jih preživljajo otroci in najstniki? Včasih so bili morje, gore in tudi kakšna knjig, pomoč starim staršem na kmetiji..., danes pa so se med vse to vrinili ekrani. Ali pa so celo prevzeli glavno vlogo ob preživljanju prostega časa? O uporabi digitalnih pripomočkov na počitnicah smo govorili v Svetovalnici. Naš gost je bil Benjamin Tomažič, ki je predstavil tudi tri nove zanimive knjige omenjeni problematiki. vse tri so izšle pri Založbi Ognjišče.
Srečanja
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Srečanja
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Življenje išče pot
Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju.
Življenje išče pot
Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju.
Srečanja
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Srečanja
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Življenje išče pot
Govorili smo o preventivi otrok pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na spletu. Prvo vprašanje za starše je: Kdaj je čas, da naš otrok dobi svoj pametni telefon in kakšna so pravila uporabe? Z nami jebil sodelavec točke varne rabe interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Marko Pušner.
Življenje išče pot
Govorili smo o preventivi otrok pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na spletu. Prvo vprašanje za starše je: Kdaj je čas, da naš otrok dobi svoj pametni telefon in kakšna so pravila uporabe? Z nami jebil sodelavec točke varne rabe interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Marko Pušner.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom.
Sol in luč
Predstavili smo knjigo z naslovom Otroci nas potrebujejo v kateri avtorja v prostor starševstva in vzgoje vnašata številne nove teme ter opozarjata, kako nehote in nevede izgubljamo svoje otroke, še preden so dovolj zreli, da bi jih lahko izpustili izpod svojega okrilja. Zavedata se, da je starševstvo danes polno izzivov, da staršem pogosto zmanjkuje moči in da se soočajo s številnimi pritiski sodobnega časa. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Za življenje
Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.
Svetovalnica
Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.
Doživetja narave
V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.
Radijski roman
V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.
Ob radijskem ognjišču
Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled, Orietta Berti - Quando la prima stella, Fats Domino - Blueberry Hill, Majda in Marjana - O pomladi, Marko Novosel - Ja ti pivam serenadu, Toto - Africa, Brel - La Valse A Mille Temps, Heintje - Ich Bau Dir Ein Schloß, Franjo Bobinac - Gradim Za Te Grad, Billy Joel - Honesty ...
Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«