Informativni prispevki
Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Informativni prispevki
Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Komentar Časnik.si
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Naš pogled
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Naš pogled
Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …
Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Informativni prispevki
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
Informativni prispevki
Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.
V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.
Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.
Komentar Časnik.si
Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.
Komentar Časnik.si
Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.
Naš gost
V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.
Naš gost
V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.
Naš gost
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Naš gost
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Doživetja narave
Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.
Duhovna misel
Neki deček je bil vzkipljivega značaja. Oče mu je dal polno vrečko žebljev in mu naročil, naj vedno, ko se bo razjezil in izgubil oblast nad seboj, ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. avgust 2025 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Svetovalnica
Z učiteljico 1. razreda OŠ Ireno Trošt smo spregovorili o tem, kaj mora otrok znati ob vstopu v šolo: od higienskih navad do oblačenja, kakšna naj bo njegova finomotorika, socialne veščine in osnovni bonton.
Od slike do besede
Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Modrost v očeh
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili knjigo Več sebe – za starejše, avtorice Urše Milavec, ki je z nami delila misli o staranju, vzgibih, ki so jo vodili pri nastajanju te knjige pa tudi drobne utrinke iz lastnega življenja, ki so vtkani v knjigo. Priročnik, ki spodbuja, da tudi v starosti ostajamo odprti za učenje in nove izkušnje, obenem pa vabi k skrbi zase in nas opremlja za soočanje z izzivi.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.