Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj. Za tokratno oddajo smo iz njegove knjige z naslovom Veselje do življenja izbrali nekaj odlomkov v katerih ošvrkne psihoterapijo, krščanstvo, pa tudi naš odnos do smrti.
Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj. Za tokratno oddajo smo iz njegove knjige z naslovom Veselje do življenja izbrali nekaj odlomkov v katerih ošvrkne psihoterapijo, krščanstvo, pa tudi naš odnos do smrti.
Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov.
Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov.
Z nami je bil dr. Zvezdan Pirtošek, ugleden nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Na Nevrološki kliniki vodi ambulanto za starejše, ki imajo različne možganske bolezni. Opozarja na tiho epidemijo, epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, še posebej demence.
Z nami je bil dr. Zvezdan Pirtošek, ugleden nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Na Nevrološki kliniki vodi ambulanto za starejše, ki imajo različne možganske bolezni. Opozarja na tiho epidemijo, epidemijo nevrodegenerativnih bolezni, še posebej demence.
Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.
Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.
Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.
Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.
Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.
V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.
Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.
Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.