Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kulturatradicijamaterinski danzdravstvoumetnostljubezennasiljedružbakretnjetolažba

Naš pogled

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Naš pogled

Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

VEČ ...|2. 1. 2024
Tadej Sadar: Naj novo postane staro. Brezkompromisno izpolnimo pomen besed: poštenost, iskrenost, ljubezen.

Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.

Tadej Sadar

komentartehnološka revolucijadružbapolitikanaravovarstvonaravapoštenostiskrenostljubezensodobni izzivitrajnostni razvojosebna odgovornostupanje

Duhovni nagovor

VEČ ...|25. 12. 2023
Božič je praznik miru, veselja in rojstva Jezusa Kristusa

Jezus je prinesel tolažbo, ozdravljenje in ljubezen ter nam še danes ponuja svoj mir. Skupaj gradimo kraljestvo miru in pravičnosti ter se veselimo Božiča. Tokratni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
 

Božič je praznik miru, veselja in rojstva Jezusa Kristusa

Jezus je prinesel tolažbo, ozdravljenje in ljubezen ter nam še danes ponuja svoj mir. Skupaj gradimo kraljestvo miru in pravičnosti ter se veselimo Božiča. Tokratni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
 

duhovnostbožičpraznikmirveseljetolažbaozdravljenjeljubezenpravičnost

Duhovni nagovor

Božič je praznik miru, veselja in rojstva Jezusa Kristusa

Jezus je prinesel tolažbo, ozdravljenje in ljubezen ter nam še danes ponuja svoj mir. Skupaj gradimo kraljestvo miru in pravičnosti ter se veselimo Božiča. Tokratni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
 

VEČ ...|25. 12. 2023
Božič je praznik miru, veselja in rojstva Jezusa Kristusa

Jezus je prinesel tolažbo, ozdravljenje in ljubezen ter nam še danes ponuja svoj mir. Skupaj gradimo kraljestvo miru in pravičnosti ter se veselimo Božiča. Tokratni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
 

Peter Štumpf

duhovnostbožičpraznikmirveseljetolažbaozdravljenjeljubezenpravičnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Kulturni utrinki

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)
VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 12. 2022
Pisatelj Ivan Sivec o slikanici o Francetu Prešernu

Kulturni utrinki

Pisatelj Ivan Sivec o slikanici o Francetu Prešernu
VEČ ...|2. 12. 2022

Naš pogled

VEČ ...|15. 11. 2022
Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

komentarTaizéljubezenBogekumenizemzaupanje

Naš pogled

Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

VEČ ...|15. 11. 2022
Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

Damijana Medved

komentarTaizéljubezenBogekumenizemzaupanje

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2024
Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Bliža se 72. Ljubljana Festival

V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmLjubljana FestivalKatja Bogovič

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin