Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Spoznanje več, predsodek manj
V studio smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Pred dnevom državnosti smo z njim spregovorili o demokraciji, njenih odklonih in se posebej ustavili pri prvi treh členih ustaven Republike Slovenije. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
V studio smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Pred dnevom državnosti smo z njim spregovorili o demokraciji, njenih odklonih in se posebej ustavili pri prvi treh členih ustaven Republike Slovenije. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Informativni prispevki
Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«
Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«
Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.
Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«
Informativni prispevki
Sedanja sestava ustavnega sodišča je katastrofalna, je zadeve povezane s to institucijo za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Opozoril je na problem rezultatskega sojenja, o novem vodstvu sodišča, na to mesto je bil izvoljen Matej Acceto pa: »O njem imam svoje mnenje«
Uvodoma nas je zanimal komentar Zupančiča na pismo ustavnega sodnika Klemena Jakliča o tem, zakaj se ni udeležil glasovanja o novem predsedniku ustavnega sodišča. »Jaklič je v celi sceni nekako analogno tistemu, kar sem bil jaz v tistem času, ko sem bil sam na ustavnem sodišču, dobesedno Jaklič je kaliber.«
Jaklič je v pismu spomnil na kritike, ki letijo na ustavno sodišče, tudi tisto o rezultatskem sojenju: »(Rezultatskega sojenja) se je spomnila višja pravna sestra Špelca Mežnar, to je pa primitivno. Nekje ji je spodrsnilo in je povedala, da ni pomembno, kakšna je kakovost odločne, da je odločba ustavnega sodišča predvidena v naprej glede na etablirano večino v senatu oziroma v plenarnem zasedanju. Skratka to je škandal od škandala,« je povedal Zupančič, ki je o sedanji sestavi ustavnega sodišča dejal: »In zdaj se je na ustavno sodišče spravila neka večina mlajših, prav je, da so mlajši samo tega moralnega kalibra, ki bi ga morali imeti jasno nima. Zdaj gre za tega Acceta, jaz imam o njem svoje mnenje. Imam svoje mnenje o Šugmanovi, svoje mnenje imam o Čeferinu in še o kakšen drugem, ker so pač bili vsi moji študenti. Vem za njih osebno, kakšni so, oziroma kakšni niso. Tako, da ta sestava je katastrofalna, s Špelco Mežnar na čelu,« je dejal in pri tem izvzel Klemena Jakliča in Marka Šorlija.
Na vprašanje, kako komentira že četrti izbor kandirata za novega ustavnega sodnika, ki naj bi nasledil Dunjo Jadek Pensa – danes bodo poslanci glasovali o Roku Svetliču pa slikovito dejal: »V dvomilijonskem narodu ne boste vi apriori našli devet novih sodnikov za ustavno sodišče. Kot sem govoril včasih: Vi simfoničnega orkestra v Žužemberku ne morete sestaviti. Pika. Tega genetskega bazena, ki je itak osiromašel v Sloveniji, ker so elito po vojni vso pobili mi enostavno nimamo.«
Spoznanje več, predsodek manj
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.
Spoznanje več, predsodek manj
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Z Agencijo Oskar smo potovali in romali po Armeniji in Gruziji. V tretjem delu našega radijskega potopisa ste slišali, kako lepa je Gruzija, kako nas je navdušil Visoki Kavkaz in kako bogato zgodovino ima tamkajšnja Cerkev.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.