Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji smo podoživeli papežev obisk v Kanadi, kamor se je odpravil na pot sprave s prvotnimi prebivalci.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji smo podoživeli papežev obisk v Kanadi, kamor se je odpravil na pot sprave s prvotnimi prebivalci.
Informativni prispevki
Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.
Informativni prispevki
Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.
Informativni prispevki
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo.
Informativni prispevki
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo.
Ritem srca
Tokrat smo oddajo posvetili francoski sodobni krščanski glasbi, torej pesmim v francoskem jeziku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Tokrat smo oddajo posvetili francoski sodobni krščanski glasbi, torej pesmim v francoskem jeziku.
V oddaji smo slišali:
Slovencem po svetu in domovini
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Slovencem po svetu in domovini
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Pojdite in učite
Misijonar Peter Ivančič se je oglasil s Kube, misijonarka s. Dorica Sever pa s severa Kanade. Sišali smo razmišljanji o revščini sodobne Kube in o pomembnosti misijonskega poklica, ki mora koreniniti v veselju Evangelija in navdihu Svetega duha.
Pojdite in učite
Slovencem po svetu in domovini
Kakšen je poletni utrip in kakšni so načrti pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, katoliškem domu v Tinjah in v slovenski župniji v kanadskem Hamiltonu ter aktualno pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovencem po svetu in domovini
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.