Petkov večer

VEČ ...|20. 12. 2024
Teo Collori

V Petkovem večeru je bil z nami Teo Collori, izjemni kitarist, čigar ubiranje strun lahko slišimo na več kot sto različnih albumih. V zadnjem obdobju se s skupino »Teo Collori in Momento cigano« posveča zvrsti gypsy jazz. V oddajo je prinesel iskriv pogled na svet in glasbo ter izvrstne melodije. 

Teo Collori

V Petkovem večeru je bil z nami Teo Collori, izjemni kitarist, čigar ubiranje strun lahko slišimo na več kot sto različnih albumih. V zadnjem obdobju se s skupino »Teo Collori in Momento cigano« posveča zvrsti gypsy jazz. V oddajo je prinesel iskriv pogled na svet in glasbo ter izvrstne melodije. 

Teo ColloriMomento ciganogipsy jazz

Petkov večer

Teo Collori

V Petkovem večeru je bil z nami Teo Collori, izjemni kitarist, čigar ubiranje strun lahko slišimo na več kot sto različnih albumih. V zadnjem obdobju se s skupino »Teo Collori in Momento cigano« posveča zvrsti gypsy jazz. V oddajo je prinesel iskriv pogled na svet in glasbo ter izvrstne melodije. 

VEČ ...|20. 12. 2024
Teo Collori

V Petkovem večeru je bil z nami Teo Collori, izjemni kitarist, čigar ubiranje strun lahko slišimo na več kot sto različnih albumih. V zadnjem obdobju se s skupino »Teo Collori in Momento cigano« posveča zvrsti gypsy jazz. V oddajo je prinesel iskriv pogled na svet in glasbo ter izvrstne melodije. 

Jure Sešek

Teo ColloriMomento ciganogipsy jazz

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2024
100 let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc, Festival Jazzinty

Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.

100 let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc, Festival Jazzinty

Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmoperajazz

Kulturni utrinki

100 let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc, Festival Jazzinty

Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.

VEČ ...|18. 7. 2024
100 let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc, Festival Jazzinty

Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmoperajazz

Petkov večer

VEČ ...|22. 12. 2023
Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur

Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert. 

Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur

Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert. 

glasbaduhovnostpogovorgospelbožičjazz

Petkov večer

Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur

Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert. 

VEČ ...|22. 12. 2023
Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur

Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert. 

Marjan Bunič

glasbaduhovnostpogovorgospelbožičjazz

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 9. 2022
Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

kulturaglasbaBranko Kumersvetogorske sobotnicemitlle EU jazz band

Kulturni utrinki

Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)
VEČ ...|14. 9. 2022
Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

Jože Bartolj

kulturaglasbaBranko Kumersvetogorske sobotnicemitlle EU jazz band

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2020
Čezmejni festival Glasbe sveta, tramvaj v Tehniškem muzeju Slovenije

Bliža se deveta izvedba čezmejnega etno in jazz festivala Glasbe sveta / Musiche del mondo, ki je priložnost za vzpostavitev novih sinergij na področju kulture med Gorico in Novo Gorico. Na stalni razstavi v Tehniškem muzeju Slovenije si je odslej mogoče ogledati eno od prikolic tramvaja, ki je po ljubljanskih ulicah vozil do leta 1958.

Čezmejni festival Glasbe sveta, tramvaj v Tehniškem muzeju Slovenije

Bliža se deveta izvedba čezmejnega etno in jazz festivala Glasbe sveta / Musiche del mondo, ki je priložnost za vzpostavitev novih sinergij na področju kulture med Gorico in Novo Gorico. Na stalni razstavi v Tehniškem muzeju Slovenije si je odslej mogoče ogledati eno od prikolic tramvaja, ki je po ljubljanskih ulicah vozil do leta 1958.

festivaljazzetnotramvajmuzej

Kulturni utrinki

Čezmejni festival Glasbe sveta, tramvaj v Tehniškem muzeju Slovenije
Bliža se deveta izvedba čezmejnega etno in jazz festivala Glasbe sveta / Musiche del mondo, ki je priložnost za vzpostavitev novih sinergij na področju kulture med Gorico in Novo Gorico. Na stalni razstavi v Tehniškem muzeju Slovenije si je odslej mogoče ogledati eno od prikolic tramvaja, ki je po ljubljanskih ulicah vozil do leta 1958.
VEČ ...|23. 7. 2020
Čezmejni festival Glasbe sveta, tramvaj v Tehniškem muzeju Slovenije
Bliža se deveta izvedba čezmejnega etno in jazz festivala Glasbe sveta / Musiche del mondo, ki je priložnost za vzpostavitev novih sinergij na področju kulture med Gorico in Novo Gorico. Na stalni razstavi v Tehniškem muzeju Slovenije si je odslej mogoče ogledati eno od prikolic tramvaja, ki je po ljubljanskih ulicah vozil do leta 1958.

Marjan Bunič

festivaljazzetnotramvajmuzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

kulturarazstavaHraniteljjazz

Kulturni utrinki

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.
VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Marjan Bunič

kulturarazstavaHraniteljjazz

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

kulturaglasbajazzfestival MMS

Kulturni utrinki

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.
VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Marjan Bunič

kulturaglasbajazzfestival MMS

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Duhovna misel

VEČ ...|21. 10. 2025
Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina