Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Naš gost

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

DSO Kamnikdobro delo dobro denemožnost zaposlitve

Življenje išče pot

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

s. Meta Potočnik

DSO Kamnikdobro delo dobro denemožnost zaposlitve

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 12. 2024
Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

sveto letodelo za mirprazne zibelke

Življenje išče pot

Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

VEČ ...|23. 12. 2024
Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

s. Meta Potočnik

sveto letodelo za mirprazne zibelke

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Življenje išče pot

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

s. Meta Potočnik

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 8. 2024
Izvezeni prti Majde Tomažič iz Dupelj pri Vipavi

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

Izvezeni prti Majde Tomažič iz Dupelj pri Vipavi

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

kulturanaravadediščinaizročiloročno delo

Zakladi naše dediščine

Izvezeni prti Majde Tomažič iz Dupelj pri Vipavi

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

VEČ ...|6. 8. 2024
Izvezeni prti Majde Tomažič iz Dupelj pri Vipavi

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

Slavi Košir

kulturanaravadediščinaizročiloročno delo

Kolokvij

VEČ ...|19. 7. 2024
Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

mladiPostojnska jamadelozabava

Kolokvij

Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

VEČ ...|19. 7. 2024
Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

Maja Morela

mladiPostojnska jamadelozabava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

kulturadediščinaizročiloročno delo

Zakladi naše dediščine

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloročno delo

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2024
Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

komentarnaš pogleddelovrednote

Naš pogled

Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

VEČ ...|30. 4. 2024
Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogleddelovrednote

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2025
Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče