Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 6. 2025
Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

družbarojakikulturabegunstvo

Slovencem po svetu in domovini

Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

VEČ ...|1. 6. 2025
Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabegunstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|29. 7. 2025
Vse se uglasi in izpolni

Vrednote so hrepenenje po idealu, sreča osvojenega vrha pa neizogibno prinese bolečino sestopa. Misli sta iz knjige doktorice Elisabeth Lukas, učenke logoterapevta, Viktorja Frankla. - Vsak človek globoko v srcu občuti hrepenenje po tem, da bi bilo njegovo življenje smiselno, vendar ni preprosto odgovoriti na vprašanje, kako naj se mu to posreči. Smisel govori sam zase. - Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vse se uglasi in izpolni, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Vse se uglasi in izpolni

Vrednote so hrepenenje po idealu, sreča osvojenega vrha pa neizogibno prinese bolečino sestopa. Misli sta iz knjige doktorice Elisabeth Lukas, učenke logoterapevta, Viktorja Frankla. - Vsak človek globoko v srcu občuti hrepenenje po tem, da bi bilo njegovo življenje smiselno, vendar ni preprosto odgovoriti na vprašanje, kako naj se mu to posreči. Smisel govori sam zase. - Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vse se uglasi in izpolni, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosi

Moja zgodba

VEČ ...|27. 7. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiAnton HarejBogdan VidmarMitja FerencPravica do spomina in pokopa

Duhovna misel

VEČ ...|1. 8. 2025
Samo materina ljubezen

Mladi mamici se je cel dan mudilo in bila je čisto iz sebe, ko je zazvonil telefon ter se je iz slušalke zaslišal prijazen glas: »O, draga, ...«

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Samo materina ljubezen

Mladi mamici se je cel dan mudilo in bila je čisto iz sebe, ko je zazvonil telefon ter se je iz slušalke zaslišal prijazen glas: »O, draga, ...«

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 7. 2025
Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 7. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Kolokvij

VEČ ...|1. 8. 2025
Misijon v Bolgariji

Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali  v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom. 

Misijon v Bolgariji

Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali  v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom. 

Maja Morela

mladiduhovnostmisijon

Petkov večer

VEČ ...|1. 8. 2025
Pepel in kri

Tokrat smo zajadrali v glasbene spomine na eno najuspešnejših slovenskih pop zasedb vseh časov. Ponovili smo pogovor s članoma legendarne skupine Pepel in kri Vojkom Sfiligojem in Meto Močnik. Vmes pa seveda veliko pesmi te megaskupine, ki še vedno deluje.

Pepel in kri

Tokrat smo zajadrali v glasbene spomine na eno najuspešnejših slovenskih pop zasedb vseh časov. Ponovili smo pogovor s članoma legendarne skupine Pepel in kri Vojkom Sfiligojem in Meto Močnik. Vmes pa seveda veliko pesmi te megaskupine, ki še vedno deluje.

Marjan Bunič

popskupinaglasbafestival

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 8. 2025
Kako mogočen je observatorij Vere Rubin?

Povzpeli smo se na 2715 m visoko goro v Čilu, kjer stoji najzmogljivejši observatorij za opazovanje v vidni svetlobi na svetu. Imenuje se po ameriški znanstvenici Veri Rubin. Nedavno so javnosti razkrili prve fotografije, posnete z velikanskim teleskopom v observatoriju. Kdo je bila Vera Rubin, kako osupljive so tehnične lastnosti observatorija in kakšen je njegov program? Odgovore na ta vprašanja nam je zaupal astrofizik dr. Jure Japelj.

Kako mogočen je observatorij Vere Rubin?

Povzpeli smo se na 2715 m visoko goro v Čilu, kjer stoji najzmogljivejši observatorij za opazovanje v vidni svetlobi na svetu. Imenuje se po ameriški znanstvenici Veri Rubin. Nedavno so javnosti razkrili prve fotografije, posnete z velikanskim teleskopom v observatoriju. Kdo je bila Vera Rubin, kako osupljive so tehnične lastnosti observatorija in kakšen je njegov program? Odgovore na ta vprašanja nam je zaupal astrofizik dr. Jure Japelj.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno nebočileteleskop