Življenje išče pot

VEČ ...|3. 7. 2023
Premagovanje predsodkov in strahu pred drugačnim od mene

Junijski medverski forum v Kopru je zbral več kot 200 gostov različnih verstev Balkana, kjer je že od turških vpadov navzoča tudi islamska vera. Tokrat smo dali mesto muftiju Nevzetu Poriću iz Ljubljane o premagovanju predsodkov in strahu pred drugačnostjo.

 

Premagovanje predsodkov in strahu pred drugačnim od mene

Junijski medverski forum v Kopru je zbral več kot 200 gostov različnih verstev Balkana, kjer je že od turških vpadov navzoča tudi islamska vera. Tokrat smo dali mesto muftiju Nevzetu Poriću iz Ljubljane o premagovanju predsodkov in strahu pred drugačnostjo.

 

moški in ženska v Koranumufti Ljubljanapremagovanje predsodkov

Življenje išče pot

Premagovanje predsodkov in strahu pred drugačnim od mene

Junijski medverski forum v Kopru je zbral več kot 200 gostov različnih verstev Balkana, kjer je že od turških vpadov navzoča tudi islamska vera. Tokrat smo dali mesto muftiju Nevzetu Poriću iz Ljubljane o premagovanju predsodkov in strahu pred drugačnostjo.

 

VEČ ...|3. 7. 2023
Premagovanje predsodkov in strahu pred drugačnim od mene

Junijski medverski forum v Kopru je zbral več kot 200 gostov različnih verstev Balkana, kjer je že od turških vpadov navzoča tudi islamska vera. Tokrat smo dali mesto muftiju Nevzetu Poriću iz Ljubljane o premagovanju predsodkov in strahu pred drugačnostjo.

 

s. Meta Potočnik

moški in ženska v Koranumufti Ljubljanapremagovanje predsodkov

Pogovor o

VEČ ...|10. 5. 2023
Povezovalni kanal C0

Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.

Povezovalni kanal C0

Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.

politikaC0Ljubljana

Pogovor o

Povezovalni kanal C0

Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.

VEČ ...|10. 5. 2023
Povezovalni kanal C0

Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.

Tone Gorjup

politikaC0Ljubljana

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Kulturni utrinki

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)
VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 3. 2023
Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

infopogovorkmetjeprotestljubljana

Informativni prispevki

Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

VEČ ...|17. 3. 2023
Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

Radio Ognjišče

infopogovorkmetjeprotestljubljana

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Ni meje za dobre ideje

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Naš gost

VEČ ...|30. 7. 2022
Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

spominživljenjeAnton VenguštGlasbena matica Ljubljana

Naš gost

Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

VEČ ...|30. 7. 2022
Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeAnton VenguštGlasbena matica Ljubljana

Od slike do besede

VEČ ...|15. 2. 2022
Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Glasbena matica LjubljanaVeronika Brvar

Od slike do besede

Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

VEČ ...|15. 2. 2022
Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Jože Bartolj

Glasbena matica LjubljanaVeronika Brvar

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 8. 2021
Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

otrocimladiglasbaduhovnostZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

VEČ ...|7. 8. 2021
Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostZOO Ljubljana

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|20. 8. 2023
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

Radio Ognjišče

rovtemašadomobranska vojskaJudita Treven

Naš gost

VEČ ...|23. 9. 2023
Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Slavi Košir

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 9. 2023
Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

Pogovor o

VEČ ...|20. 9. 2023
Medvrstniško nasilje

Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.  

Medvrstniško nasilje

Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.  

Manca Hribar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2023
Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Matjaž Merljak

Od slike do besede

VEČ ...|26. 9. 2023
Božja senca

Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.

Božja senca

Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.

Mateja Subotičanec

Za sožitje

VEČ ...|26. 9. 2023
Slomškove misli so nam lahko v velik zgled in navdih

V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.

Slomškove misli so nam lahko v velik zgled in navdih

V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.

Nataša Ličen

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|26. 9. 2023
Angel pomanjkanja časa

Poletje se je komaj dobro končalo, počitniški dnevi se še lepijo v spominu, kot …

Angel pomanjkanja časa

Poletje se je komaj dobro končalo, počitniški dnevi se še lepijo v spominu, kot …

Gregor Čušin