Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaKitajska

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Tone Gorjup

Olimpijske igreKitajskaRusijaTajvanIndijaUkrajinanova svetovna ureditevvolitvemediji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

komentarEvropaRusijaKitajska

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer

komentarEvropaRusijaKitajska

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

VEČ ...|11. 10. 2021
Vrh voditeljev EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.

Tone Gorjup

predsedovanje Slovenije Svetu EUAfganistanKitajskazveza NATOZDApogoj PCTproticepilcinasilni protestimedijska svobodaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Tone Gorjup

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Z ljudmi na poti

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 2. 2018
Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

politikapapežKitajskaJužna Koreja

Iz življenja vesoljne Cerkve

Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.
VEČ ...|11. 2. 2018
Razmere na Kitajskem in v Južni Koreji - Anton Jamnik
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je januarja predaval na Kitajskem in v Južni Koreji, je spregovoril o razmerah v teh dveh državah in tamkajšnjih krajevnih Cerkvah.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikapapežKitajskaJužna Koreja

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Komentar tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbakulturaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2023
Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Tanja Dominko

svetovanjeporokanačrtovanjedogodki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče