29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.