Življenje išče pot
Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?
Življenje išče pot
Eden od treh prejemnikov Hipokratovega odličja 2024 je tokrat prim. dr. prof. Marko Noč, ki je odličen kardiolog, izjemen mentor in dober človek. Kaj mu pomeni medicina in kako ga ocenjujejo kolegi v Zdravniški zbornici?
Prijatelji Radia Ognjišče
Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.
Prijatelji Radia Ognjišče
Slišali boste nekaj posnetkov, ki smo jih posneli v nekaterih krajih, kjer smo se srečali z našimi podpornimi člani in poslušalci.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Življenje išče pot
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Življenje išče pot
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Življenje išče pot
Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči.
Življenje išče pot
Tudi letos so pristojni predstavili rezultate Športno vzgojnega kartona. Najslabše rezultate imajo dijaki in dijakinje strokovnih in poklicnih šol, kar pomeni v prihodnosti zanje velika zdravstvena tveganja ter težave njihovih delodajalcev. Zato dr. Gregor Starc opozarja, da bi se morali mladi več gibati in delati na mišični masi in moči.
Kulturni utrinki
Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.
Kulturni utrinki
Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.
Pogovor o
S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.
Pogovor o
S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.
Pogovor o
Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Sol in luč
“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Slovencem po svetu in domovini
V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.
Duhovna misel
Neka ženska je bila prepričana, da slabo sliši. Prijatelji so ji govorili, da ima res težave. Vedno jih je namreč prosila, naj ji ponovijo, kar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič