Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Naš pogled

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2024
Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentarumetna inteligencahvaležnostbontonodnosi

Naš pogled

Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 10. 2024
Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Rok Mihevc

komentarumetna inteligencahvaležnostbontonodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 5. 2024
Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

VEČ ...|12. 5. 2024
Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.

  • Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
  • Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
  • Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
  • Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
  • Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.

  • Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
  • Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
  • Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
  • Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
  • Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.
  • Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
  • Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
  • Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
  • Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
  • Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.
VEČ ...|26. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.
  • Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
  • Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
  • Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
  • Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
  • Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 1. 2024
Dr. Grobelnik o izjemnem vzponu umetne inteligence

V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.

Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.

Dr. Grobelnik o izjemnem vzponu umetne inteligence

V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.

Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.

infoumetna inteligencapolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

Dr. Grobelnik o izjemnem vzponu umetne inteligence

V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.

Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.

VEČ ...|23. 1. 2024
Dr. Grobelnik o izjemnem vzponu umetne inteligence

V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.

Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.

Alen Salihović

infoumetna inteligencapolitikaizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 1. 2024
Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

VEČ ...|18. 1. 2024
Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 12. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 29. 12.

  • V Ljubljani se je začelo taizeisko srečanje mladih, pozdrav jim je namenil tudi papež Frančišek.
  • V Gorici in Novi Gorici v nedeljo pohod za mir z naslovom Umetna inteligenca in mir.
  • Jezuiti na rednem letnem srečanju tudi o aferi Rupnik.
  • Pri Frančiškanih na Tromostovju se je kardinal Rode udeležil duhovno-kulturnega večera pod naslovom Frančiškov božič – 800 let od prvih jaslic.
  • Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
  • Ravnatelj koroške Caritas sodelavcem in prostovoljcem hvaležen za pomoč.

Novice iz življenja Cerkve dne 29. 12.

  • V Ljubljani se je začelo taizeisko srečanje mladih, pozdrav jim je namenil tudi papež Frančišek.
  • V Gorici in Novi Gorici v nedeljo pohod za mir z naslovom Umetna inteligenca in mir.
  • Jezuiti na rednem letnem srečanju tudi o aferi Rupnik.
  • Pri Frančiškanih na Tromostovju se je kardinal Rode udeležil duhovno-kulturnega večera pod naslovom Frančiškov božič – 800 let od prvih jaslic.
  • Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
  • Ravnatelj koroške Caritas sodelavcem in prostovoljcem hvaležen za pomoč.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 29. 12.
  • V Ljubljani se je začelo taizeisko srečanje mladih, pozdrav jim je namenil tudi papež Frančišek.
  • V Gorici in Novi Gorici v nedeljo pohod za mir z naslovom Umetna inteligenca in mir.
  • Jezuiti na rednem letnem srečanju tudi o aferi Rupnik.
  • Pri Frančiškanih na Tromostovju se je kardinal Rode udeležil duhovno-kulturnega večera pod naslovom Frančiškov božič – 800 let od prvih jaslic.
  • Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
  • Ravnatelj koroške Caritas sodelavcem in prostovoljcem hvaležen za pomoč.
VEČ ...|29. 12. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 29. 12.
  • V Ljubljani se je začelo taizeisko srečanje mladih, pozdrav jim je namenil tudi papež Frančišek.
  • V Gorici in Novi Gorici v nedeljo pohod za mir z naslovom Umetna inteligenca in mir.
  • Jezuiti na rednem letnem srečanju tudi o aferi Rupnik.
  • Pri Frančiškanih na Tromostovju se je kardinal Rode udeležil duhovno-kulturnega večera pod naslovom Frančiškov božič – 800 let od prvih jaslic.
  • Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
  • Ravnatelj koroške Caritas sodelavcem in prostovoljcem hvaležen za pomoč.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Rožni venec

VEČ ...|16. 4. 2025
Žalostni del dne 16. 4.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 16. 4.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|15. 4. 2025
Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Mateja Subotičanec

pogovorspomindružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura