Informativni prispevki

VEČ ...|18. 9. 2020
Slomškov dom v Buenos Airesu praznuje obletnico

Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini bo to nedeljo vstopil v praznovanje 60. obletnice. Kako sploh poteka življenje v domu v času pandemije in ukrepov, ki je v Argentini kar podaljšujejo, trajajo pa že pol leta? Kako močna in povezana je tamkajšnja slovenska skupnost sta povedala predsednik doma Marko Selan in članica Mariana Poznič. Slednja je tudi ena od urednic tednika Svobodna Slovenija, zato smo jo vprašali tudi, kako je z izhajanjem v teh časih.

Slomškov dom v Buenos Airesu praznuje obletnico

Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini bo to nedeljo vstopil v praznovanje 60. obletnice. Kako sploh poteka življenje v domu v času pandemije in ukrepov, ki je v Argentini kar podaljšujejo, trajajo pa že pol leta? Kako močna in povezana je tamkajšnja slovenska skupnost sta povedala predsednik doma Marko Selan in članica Mariana Poznič. Slednja je tudi ena od urednic tednika Svobodna Slovenija, zato smo jo vprašali tudi, kako je z izhajanjem v teh časih.

infoargentina

Informativni prispevki

Slomškov dom v Buenos Airesu praznuje obletnico
Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini bo to nedeljo vstopil v praznovanje 60. obletnice. Kako sploh poteka življenje v domu v času pandemije in ukrepov, ki je v Argentini kar podaljšujejo, trajajo pa že pol leta? Kako močna in povezana je tamkajšnja slovenska skupnost sta povedala predsednik doma Marko Selan in članica Mariana Poznič. Slednja je tudi ena od urednic tednika Svobodna Slovenija, zato smo jo vprašali tudi, kako je z izhajanjem v teh časih.
VEČ ...|18. 9. 2020
Slomškov dom v Buenos Airesu praznuje obletnico
Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini bo to nedeljo vstopil v praznovanje 60. obletnice. Kako sploh poteka življenje v domu v času pandemije in ukrepov, ki je v Argentini kar podaljšujejo, trajajo pa že pol leta? Kako močna in povezana je tamkajšnja slovenska skupnost sta povedala predsednik doma Marko Selan in članica Mariana Poznič. Slednja je tudi ena od urednic tednika Svobodna Slovenija, zato smo jo vprašali tudi, kako je z izhajanjem v teh časih.

Matjaž Merljak

infoargentina

Komentar Družina

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Družina

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

komentarsportslovenijakolesarstvo

Naš pogled

VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

komentarslovenija

Naš pogled

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.
VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentarslovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2020
Razis za štipencije zamejskih in izseljenskih študentov

Država Slovenija za študij zamejcev in rojakov iz sveta namenja štipendije. Sredstev je dovolj za vse, pojasnjuje Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklad Republike Slovenije. Pohitite z oddajo vlog, rok je 30. september.

Razis za štipencije zamejskih in izseljenskih študentov

Država Slovenija za študij zamejcev in rojakov iz sveta namenja štipendije. Sredstev je dovolj za vse, pojasnjuje Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklad Republike Slovenije. Pohitite z oddajo vlog, rok je 30. september.

info

Informativni prispevki

Razis za štipencije zamejskih in izseljenskih študentov
Država Slovenija za študij zamejcev in rojakov iz sveta namenja štipendije. Sredstev je dovolj za vse, pojasnjuje Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklad Republike Slovenije. Pohitite z oddajo vlog, rok je 30. september.
VEČ ...|11. 9. 2020
Razis za štipencije zamejskih in izseljenskih študentov
Država Slovenija za študij zamejcev in rojakov iz sveta namenja štipendije. Sredstev je dovolj za vse, pojasnjuje Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklad Republike Slovenije. Pohitite z oddajo vlog, rok je 30. september.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2020
Milan Knep o domovinski vzgoji

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom pripravil tretji Teden vzgoje, ki je bil posvečen tematiki Slovenija, moja domovina. Spodbuditi so želeli ljubezen do domovine in hvaležnost za samostojno državo Slovenijo. Pogovarjali smo se z duhovnikom Milanom Knepom.

Milan Knep o domovinski vzgoji

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom pripravil tretji Teden vzgoje, ki je bil posvečen tematiki Slovenija, moja domovina. Spodbuditi so želeli ljubezen do domovine in hvaležnost za samostojno državo Slovenijo. Pogovarjali smo se z duhovnikom Milanom Knepom.

družbavzgoja

Informativni prispevki

Milan Knep o domovinski vzgoji
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom pripravil tretji Teden vzgoje, ki je bil posvečen tematiki Slovenija, moja domovina. Spodbuditi so želeli ljubezen do domovine in hvaležnost za samostojno državo Slovenijo. Pogovarjali smo se z duhovnikom Milanom Knepom.
VEČ ...|11. 9. 2020
Milan Knep o domovinski vzgoji
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom pripravil tretji Teden vzgoje, ki je bil posvečen tematiki Slovenija, moja domovina. Spodbuditi so želeli ljubezen do domovine in hvaležnost za samostojno državo Slovenijo. Pogovarjali smo se z duhovnikom Milanom Knepom.

Marjana Debevec

družbavzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?

V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|7. 9. 2020
Marko Balažic: Kaj ogroža koncept združene Evrope?
V ponedeljek je na Bledu potekal 15. strateški forum, ki ga je poleg krikov nekaterih, da se Slovenija zaradi vabljenih gostov oddaljuje od jedra Evrope, zaznamovala do sedaj najboljša udeležba voditeljev vlad in držav. Izjemno dinamičen predsedniški panel je znova pokazal na ločnico med Vzhodom in Zahodom Evrope, ki je očitno ene in druge politične elite ne razumejo prav dobro.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2020
Peter Merše o instanbulski konvenciji

Delo je poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Istanbulske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so bili nad tem povabilom zgroženi, češ da bi to pomenilo korak nazaj in uvrstitev med avtokratske države, kjer pretepajo ženske. Iz pravosodnega ministrstva so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

Peter Merše o instanbulski konvenciji

Delo je poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Istanbulske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so bili nad tem povabilom zgroženi, češ da bi to pomenilo korak nazaj in uvrstitev med avtokratske države, kjer pretepajo ženske. Iz pravosodnega ministrstva so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

družba

Informativni prispevki

Peter Merše o instanbulski konvenciji
Delo je poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Istanbulske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so bili nad tem povabilom zgroženi, češ da bi to pomenilo korak nazaj in uvrstitev med avtokratske države, kjer pretepajo ženske. Iz pravosodnega ministrstva so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.
VEČ ...|4. 9. 2020
Peter Merše o instanbulski konvenciji
Delo je poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Istanbulske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so bili nad tem povabilom zgroženi, češ da bi to pomenilo korak nazaj in uvrstitev med avtokratske države, kjer pretepajo ženske. Iz pravosodnega ministrstva so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

Marjana Debevec

družba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|3. 9. 2020
268. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Vrtiljak - Big bant RTV Slovenija, Una Casa In Cima Al Mondo - Claudia Villa, Top of the world - Carpenters, Čez milijon let - Rafko Irgoliča, Heaven on earth - The Platters, Es Ist So Gut - Marion Maerz, Telstar - Marjana Deržaj, Heartaches by the number - Guy Mitchel, Nemoj draga plakati - Pro Arte, Sedamnaestgodišnjoj - Ivo Robić, Ezl-Ek - Ivo Mojzer, Butterfly - Danyel Gerard ...

268. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Vrtiljak - Big bant RTV Slovenija, Una Casa In Cima Al Mondo - Claudia Villa, Top of the world - Carpenters, Čez milijon let - Rafko Irgoliča, Heaven on earth - The Platters, Es Ist So Gut - Marion Maerz, Telstar - Marjana Deržaj, Heartaches by the number - Guy Mitchel, Nemoj draga plakati - Pro Arte, Sedamnaestgodišnjoj - Ivo Robić, Ezl-Ek - Ivo Mojzer, Butterfly - Danyel Gerard ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

268. oddaja
Predvajali smo skladbe skladbe: Vrtiljak - Big bant RTV Slovenija, Una Casa In Cima Al Mondo - Claudia Villa, Top of the world - Carpenters, Čez milijon let - Rafko Irgoliča, Heaven on earth - The Platters, Es Ist So Gut - Marion Maerz, Telstar - Marjana Deržaj, Heartaches by the number - Guy Mitchel, Nemoj draga plakati - Pro Arte, Sedamnaestgodišnjoj - Ivo Robić, Ezl-Ek - Ivo Mojzer, Butterfly - Danyel Gerard ...
VEČ ...|3. 9. 2020
268. oddaja
Predvajali smo skladbe skladbe: Vrtiljak - Big bant RTV Slovenija, Una Casa In Cima Al Mondo - Claudia Villa, Top of the world - Carpenters, Čez milijon let - Rafko Irgoliča, Heaven on earth - The Platters, Es Ist So Gut - Marion Maerz, Telstar - Marjana Deržaj, Heartaches by the number - Guy Mitchel, Nemoj draga plakati - Pro Arte, Sedamnaestgodišnjoj - Ivo Robić, Ezl-Ek - Ivo Mojzer, Butterfly - Danyel Gerard ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 9. 2020
Posvet Beneška Slovenija Matica - Razstava fotografij Peter Naglič v MB - Obnova kapele sv. Rozalije Prevalje

Posvet Beneška Slovenija Matica - Razstava fotografij Peter Naglič v MB - Obnova kapele sv. Rozalije Prevalje

kulturaMatjaž Šporar

Kulturni utrinki

Posvet Beneška Slovenija Matica - Razstava fotografij Peter Naglič v MB - Obnova kapele sv. Rozalije Prevalje
VEČ ...|1. 9. 2020
Posvet Beneška Slovenija Matica - Razstava fotografij Peter Naglič v MB - Obnova kapele sv. Rozalije Prevalje

Jože Bartolj

kulturaMatjaž Šporar

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|27. 8. 2020
267. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri, Sharazan - Al Bano & Romina Power, I can’t stop loving you - Ray Charles, Na zmajskem mostu - Marjana Deržaj, Il primo mattino del mondo - Milva, Seasons in the sun - Terry Jacks, Stara plošča - Ivanka Kraševec, Va Bene - Peter Kraus, Cherry - Stan Roderick and his trumpet orchestra, Moja poletna zgodba - Branka Kraner, Moja posljednja i prva ljubavi - Tereza Kesovija, Walk right back - The Everly brothers, Pismo za Mary Brown - Majda Sepe, Trumpet blues - Big bang RTV Slovenija, Wenn die weissen rosen wieder - Lolita, Neodposlano pismo - Elda Viler, C’est si bon - Jean Claude Pascal, Three coins in the fountain - Frank Sinatra, Pojem in živžgam - Beti Jurkovič, Samo jednom se ljubi - Ivo Robić, Dance on little girl - Paul Anka, Dravski most - Neca Falk, La derniere valse - Mireille Mathieu, Song song blue - Neil Diamond, Samo v Dalmaciji - Oto Pestner, Ribari - Vinko Coce, Love letters in the sand - Pat Boone

267. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri, Sharazan - Al Bano & Romina Power, I can’t stop loving you - Ray Charles, Na zmajskem mostu - Marjana Deržaj, Il primo mattino del mondo - Milva, Seasons in the sun - Terry Jacks, Stara plošča - Ivanka Kraševec, Va Bene - Peter Kraus, Cherry - Stan Roderick and his trumpet orchestra, Moja poletna zgodba - Branka Kraner, Moja posljednja i prva ljubavi - Tereza Kesovija, Walk right back - The Everly brothers, Pismo za Mary Brown - Majda Sepe, Trumpet blues - Big bang RTV Slovenija, Wenn die weissen rosen wieder - Lolita, Neodposlano pismo - Elda Viler, C’est si bon - Jean Claude Pascal, Three coins in the fountain - Frank Sinatra, Pojem in živžgam - Beti Jurkovič, Samo jednom se ljubi - Ivo Robić, Dance on little girl - Paul Anka, Dravski most - Neca Falk, La derniere valse - Mireille Mathieu, Song song blue - Neil Diamond, Samo v Dalmaciji - Oto Pestner, Ribari - Vinko Coce, Love letters in the sand - Pat Boone

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

267. oddaja
Predvajali smo skladbe skladbe: Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri, Sharazan - Al Bano & Romina Power, I can’t stop loving you - Ray Charles, Na zmajskem mostu - Marjana Deržaj, Il primo mattino del mondo - Milva, Seasons in the sun - Terry Jacks, Stara plošča - Ivanka Kraševec, Va Bene - Peter Kraus, Cherry - Stan Roderick and his trumpet orchestra, Moja poletna zgodba - Branka Kraner, Moja posljednja i prva ljubavi - Tereza Kesovija, Walk right back - The Everly brothers, Pismo za Mary Brown - Majda Sepe, Trumpet blues - Big bang RTV Slovenija, Wenn die weissen rosen wieder - Lolita, Neodposlano pismo - Elda Viler, C’est si bon - Jean Claude Pascal, Three coins in the fountain - Frank Sinatra, Pojem in živžgam - Beti Jurkovič, Samo jednom se ljubi - Ivo Robić, Dance on little girl - Paul Anka, Dravski most - Neca Falk, La derniere valse - Mireille Mathieu, Song song blue - Neil Diamond, Samo v Dalmaciji - Oto Pestner, Ribari - Vinko Coce, Love letters in the sand - Pat Boone
VEČ ...|27. 8. 2020
267. oddaja
Predvajali smo skladbe skladbe: Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri, Sharazan - Al Bano & Romina Power, I can’t stop loving you - Ray Charles, Na zmajskem mostu - Marjana Deržaj, Il primo mattino del mondo - Milva, Seasons in the sun - Terry Jacks, Stara plošča - Ivanka Kraševec, Va Bene - Peter Kraus, Cherry - Stan Roderick and his trumpet orchestra, Moja poletna zgodba - Branka Kraner, Moja posljednja i prva ljubavi - Tereza Kesovija, Walk right back - The Everly brothers, Pismo za Mary Brown - Majda Sepe, Trumpet blues - Big bang RTV Slovenija, Wenn die weissen rosen wieder - Lolita, Neodposlano pismo - Elda Viler, C’est si bon - Jean Claude Pascal, Three coins in the fountain - Frank Sinatra, Pojem in živžgam - Beti Jurkovič, Samo jednom se ljubi - Ivo Robić, Dance on little girl - Paul Anka, Dravski most - Neca Falk, La derniere valse - Mireille Mathieu, Song song blue - Neil Diamond, Samo v Dalmaciji - Oto Pestner, Ribari - Vinko Coce, Love letters in the sand - Pat Boone

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.
VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 8. 2020
Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij 2020

Od sobote, 22. avgusta, do prihodnje nedelje, 30. avgusta, se odpirajo vrata slovenskih kmetij. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da želijo na tak način predstaviti dobre zgodbe s slovenskega podeželja, ki so zaživele predvsem po zaslugi evropskih sredstev.

Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij 2020

Od sobote, 22. avgusta, do prihodnje nedelje, 30. avgusta, se odpirajo vrata slovenskih kmetij. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da želijo na tak način predstaviti dobre zgodbe s slovenskega podeželja, ki so zaživele predvsem po zaslugi evropskih sredstev.

kmetijstvoslovenijalokalno

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij 2020
Od sobote, 22. avgusta, do prihodnje nedelje, 30. avgusta, se odpirajo vrata slovenskih kmetij. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da želijo na tak način predstaviti dobre zgodbe s slovenskega podeželja, ki so zaživele predvsem po zaslugi evropskih sredstev.
VEČ ...|20. 8. 2020
Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij 2020
Od sobote, 22. avgusta, do prihodnje nedelje, 30. avgusta, se odpirajo vrata slovenskih kmetij. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da želijo na tak način predstaviti dobre zgodbe s slovenskega podeželja, ki so zaživele predvsem po zaslugi evropskih sredstev.

Robert Božič

kmetijstvoslovenijalokalno

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 8. 2020
31. Mladifest v Medžugorju

Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

31. Mladifest v Medžugorju

Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

Medžugorjeduhovnostmladi

Iz življenja vesoljne Cerkve

31. Mladifest v Medžugorju
Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.
VEČ ...|16. 8. 2020
31. Mladifest v Medžugorju
Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

Alen Salihović

Medžugorjeduhovnostmladi

Komentar tedna

VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic

Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic

Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.
VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentarduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Alen Salihović

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2020
Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna

Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna

Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna
Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna
Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 8. 2020
Slovenija in turistični boni

Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

Slovenija in turistični boni

Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

svetovanjepogovorturizemSlovenija

Svetovalnica

Slovenija in turistični boni
Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.
VEČ ...|13. 8. 2020
Slovenija in turistični boni
Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorturizemSlovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Sveta maša

VEČ ...|2. 8. 2020
Sveta maša iz župnije Bohinjska Bistrica dne 2. 8.

Prenašali smo sv. mašo iz župnijske cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Maševal je župnik Janez Burja s petjem pa je sodeloval ŽPZ pod vodstvom Marte Habe.

Sveta maša iz župnije Bohinjska Bistrica dne 2. 8.

Prenašali smo sv. mašo iz župnijske cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Maševal je župnik Janez Burja s petjem pa je sodeloval ŽPZ pod vodstvom Marte Habe.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnije Bohinjska Bistrica dne 2. 8.
Prenašali smo sv. mašo iz župnijske cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Maševal je župnik Janez Burja s petjem pa je sodeloval ŽPZ pod vodstvom Marte Habe.
VEČ ...|2. 8. 2020
Sveta maša iz župnije Bohinjska Bistrica dne 2. 8.
Prenašali smo sv. mašo iz župnijske cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. Maševal je župnik Janez Burja s petjem pa je sodeloval ŽPZ pod vodstvom Marte Habe.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

komentar

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.
VEČ ...|27. 7. 2020
Peter Merše: Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

Peter Merše

komentar

Naš pogled

VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

komentardružba

Naš pogled

Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.
VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentardružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|12. 7. 2020
Pogovor o skavtih in 20. obletnica posvečenja škofa Jurija Bizjaka

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je nedavno praznoval 20. obletnico škofovskega posvečenja, predstavili utrip župnije Gornji Grad in govorili o najnovejšem dogajanju na področju skavtov, ki letos obeležujejo 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji.

Pogovor o skavtih in 20. obletnica posvečenja škofa Jurija Bizjaka

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je nedavno praznoval 20. obletnico škofovskega posvečenja, predstavili utrip župnije Gornji Grad in govorili o najnovejšem dogajanju na področju skavtov, ki letos obeležujejo 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji.

cerkevSlovenijalokalnoskavti

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor o skavtih in 20. obletnica posvečenja škofa Jurija Bizjaka
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je nedavno praznoval 20. obletnico škofovskega posvečenja, predstavili utrip župnije Gornji Grad in govorili o najnovejšem dogajanju na področju skavtov, ki letos obeležujejo 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji.
VEČ ...|12. 7. 2020
Pogovor o skavtih in 20. obletnica posvečenja škofa Jurija Bizjaka
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je nedavno praznoval 20. obletnico škofovskega posvečenja, predstavili utrip župnije Gornji Grad in govorili o najnovejšem dogajanju na področju skavtov, ki letos obeležujejo 30. obletnico organiziranega delovanja v Sloveniji.

Petra Stopar

cerkevSlovenijalokalnoskavti

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

inforojakiitalijatrst

Slovencem po svetu in domovini

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.
VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Sveta maša

VEČ ...|12. 7. 2020
Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani

Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.

Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani

Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.

duhovnost

Sveta maša

Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani
Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.
VEČ ...|12. 7. 2020
Bogoslužje iz župnijske cerkve za Bežigradom v Ljubljani
Iz župnijske cerkve svetega Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater dr. Andraž Arko, poje glasbena skupina Sol zemlje pod vodstvom Bene Briški.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

kmetijstvoslovenijaturizem

Kmetijska oddaja

Turistični boni
Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.
VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni
Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi KoširRobert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

kultura

Kulturni utrinki

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023
VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Jože Bartolj

kultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 7. 2020
Mašniška posvečenja, odnos med RS in Vatikanom

Povzeli smo dogajanje na praznik sv. Petra in Pavla, ko je Cerkev v Sloveniji dobila sedem duhovnikov. V drugem delu oddaje smo osvetlili vez med Slovenijo in Svetim sedežem, ki se je utrdila leta 1992, ko je Vatikan priznal našo državo. Za komentar o odprtih vprašanjih smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.

Mašniška posvečenja, odnos med RS in Vatikanom

Povzeli smo dogajanje na praznik sv. Petra in Pavla, ko je Cerkev v Sloveniji dobila sedem duhovnikov. V drugem delu oddaje smo osvetlili vez med Slovenijo in Svetim sedežem, ki se je utrdila leta 1992, ko je Vatikan priznal našo državo. Za komentar o odprtih vprašanjih smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.

duhovnostpogovorSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Mašniška posvečenja, odnos med RS in Vatikanom
Povzeli smo dogajanje na praznik sv. Petra in Pavla, ko je Cerkev v Sloveniji dobila sedem duhovnikov. V drugem delu oddaje smo osvetlili vez med Slovenijo in Svetim sedežem, ki se je utrdila leta 1992, ko je Vatikan priznal našo državo. Za komentar o odprtih vprašanjih smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
VEČ ...|5. 7. 2020
Mašniška posvečenja, odnos med RS in Vatikanom
Povzeli smo dogajanje na praznik sv. Petra in Pavla, ko je Cerkev v Sloveniji dobila sedem duhovnikov. V drugem delu oddaje smo osvetlili vez med Slovenijo in Svetim sedežem, ki se je utrdila leta 1992, ko je Vatikan priznal našo državo. Za komentar o odprtih vprašanjih smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.

Petra Stopar

duhovnostpogovorSlovenija

Sveta maša

VEČ ...|28. 6. 2020
Sv. maša iz cerkve Marije Vnebovzete na Prihovi pri Slovenskih Konjicah

Sveto mašo je daroval župnik dr. Slavko Krajnc, pel pa župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Klavdije Ozimič. Na orle je igrala Ana Pučnik.

Sv. maša iz cerkve Marije Vnebovzete na Prihovi pri Slovenskih Konjicah

Sveto mašo je daroval župnik dr. Slavko Krajnc, pel pa župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Klavdije Ozimič. Na orle je igrala Ana Pučnik.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marije Vnebovzete na Prihovi pri Slovenskih Konjicah
Sveto mašo je daroval župnik dr. Slavko Krajnc, pel pa župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Klavdije Ozimič. Na orle je igrala Ana Pučnik.
VEČ ...|28. 6. 2020
Sv. maša iz cerkve Marije Vnebovzete na Prihovi pri Slovenskih Konjicah
Sveto mašo je daroval župnik dr. Slavko Krajnc, pel pa župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom Klavdije Ozimič. Na orle je igrala Ana Pučnik.

RTV Slovenija

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo

Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo
Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.
VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Zver ob dnevu državnosti: Bil bi skrajen pesimist, če bi dejal, da je vse slabo
Ob dnevu državnosti smo gostili evropskega poslanca Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera. Z njim smo govorili tako o nekaterih zadnjih pomembnejših odločitvah ustanov Evropske unije, ozrli pa smo se tudi na pot, ki jo je v zadnjih treh desetletjih prehodila Slovenija.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 6. 2020
Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost

Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost

Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

kulturapogovor

Kulturni utrinki

Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost
Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.
VEČ ...|23. 6. 2020
Anamarija Stibilj Šajn - Slovenija odprta za umetnost
Pogovor z likovno kritičarko med drugim tudi o letošnji koloniji umetniki za Karitas na Sinjem Vrhu.

Jože Bartolj

kulturapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.
VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk

politikadružbakomentar

Sveta maša

VEČ ...|21. 6. 2020
Sv. maša iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani

Sv. mašo je daroval lazarist dr. Robert Petkovšek. Pel je mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dominika Krta.

Sv. maša iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani

Sv. mašo je daroval lazarist dr. Robert Petkovšek. Pel je mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dominika Krta.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
Sv. mašo je daroval lazarist dr. Robert Petkovšek. Pel je mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dominika Krta.
VEČ ...|21. 6. 2020
Sv. maša iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani
Sv. mašo je daroval lazarist dr. Robert Petkovšek. Pel je mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Dominika Krta.

RTV Slovenija

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|19. 6. 2020
Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

glasbamladipogovor

Petkov večer

Saša Lešnjek
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.
VEČ ...|19. 6. 2020
Saša Lešnjek
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Marjan Bunič

glasbamladipogovor

Sveta maša

VEČ ...|14. 6. 2020
Sveta maša iz župnije Štanga pri Litiji

Iz župnijske cerkve Antona Padovanskega na Štangi pri Litiji smo na 11. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Frančišek Jerant, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Eme Lavriha. Na orgle je igral Tim Jančar.

Sveta maša iz župnije Štanga pri Litiji

Iz župnijske cerkve Antona Padovanskega na Štangi pri Litiji smo na 11. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Frančišek Jerant, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Eme Lavriha. Na orgle je igral Tim Jančar.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnije Štanga pri Litiji
Iz župnijske cerkve Antona Padovanskega na Štangi pri Litiji smo na 11. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Frančišek Jerant, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Eme Lavriha. Na orgle je igral Tim Jančar.
VEČ ...|14. 6. 2020
Sveta maša iz župnije Štanga pri Litiji
Iz župnijske cerkve Antona Padovanskega na Štangi pri Litiji smo na 11. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Frančišek Jerant, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Eme Lavriha. Na orgle je igral Tim Jančar.

RTV Slovenija

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 6. 2020
Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”
Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.
VEČ ...|8. 6. 2020
Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”
Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Federico Viktor Potočnik

komentardružbapolitikakoronavirus

Sveta maša

VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. maša s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki

Prenos sv. maše s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki. Maševal je župnik Mohor Rihtaršič.

Sv. maša s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki

Prenos sv. maše s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki. Maševal je župnik Mohor Rihtaršič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki
Prenos sv. maše s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki. Maševal je župnik Mohor Rihtaršič.
VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. maša s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki
Prenos sv. maše s podružnične cerkve svete Trojice na Vrhniki. Maševal je župnik Mohor Rihtaršič.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 6. 2020
Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?

Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.

Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?

Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?
Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.
VEČ ...|7. 6. 2020
Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?
Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.

Robert Božič

kmetijstvo

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.
VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 6. 2020
Kupujmo mlečne izdelke iz slovenskega mleka

Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo.

Kupujmo mlečne izdelke iz slovenskega mleka

Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo.

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kupujmo mlečne izdelke iz slovenskega mleka
Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo.
VEČ ...|1. 6. 2020
Kupujmo mlečne izdelke iz slovenskega mleka
Slovenija vse surovo mleko, ki ga ne predelajo mlekarne izvozi. A to še ne pomeni, da surovega mleka ne uvažamo. V letu 2018 ga je vrednostno izvozila šestkrat toliko kot ga je uvozila. Za mlečne izdelke velja ravno obrnjeno: uvozimo jih vrednostno precej več kot jih izvozimo.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 5. 2020
Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

družba

Iz naših krajev

Slovenija
O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.
VEČ ...|30. 5. 2020
Slovenija
O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Andrej Šinko

družba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Sveta maša

VEČ ...|24. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.

Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.

Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.
Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
VEČ ...|24. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.
Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.
VEČ ...|17. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 5. 2020
Brnik, Cirkulane, Pivka

Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

Brnik, Cirkulane, Pivka

Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

družbalokalnoslovenija

Iz naših krajev

Brnik, Cirkulane, Pivka
Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.
VEČ ...|16. 5. 2020
Brnik, Cirkulane, Pivka
Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

Andrej Šinko

družbalokalnoslovenija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Sveta maša

VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.
VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|18. 9. 2020
Začetek del na Okrešlju, kolesarji Jakobove poti in kvizi

Sproščeno planinsko vzdušje smo začeli s pogledom proti Okrešlju, kjer bodo betonirali temeljno ploščo, dodali smo dve nagradni vprašanji in nadaljevali na kolesih po Jakobovi poti - ste vedeli, da imajo tudi kolesarsko sekcijo v Društvo prijateljev poti Sv. Jakoba?

Začetek del na Okrešlju, kolesarji Jakobove poti in kvizi

Sproščeno planinsko vzdušje smo začeli s pogledom proti Okrešlju, kjer bodo betonirali temeljno ploščo, dodali smo dve nagradni vprašanji in nadaljevali na kolesih po Jakobovi poti - ste vedeli, da imajo tudi kolesarsko sekcijo v Društvo prijateljev poti Sv. Jakoba?

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoOkrešeljFrischaufov domkolesarjenjepot sv. Jakoba

Sol in luč

VEČ ...|22. 9. 2020
Marko Puschner: Varna raba interneta.

Aplikacije so narejene tako, da jih uporabljamo čim dlje. Tudi starši so žrtve tega dejstva. Otroci so tisti, ki čutijo posledice odločitev svojih staršev. In, posledice so lahko za vse življenje. V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek februarske oddaje Via pozitiva v kateri je kolegica Nataša Ličen gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja.

Marko Puschner: Varna raba interneta.

Aplikacije so narejene tako, da jih uporabljamo čim dlje. Tudi starši so žrtve tega dejstva. Otroci so tisti, ki čutijo posledice odločitev svojih staršev. In, posledice so lahko za vse življenje. V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek februarske oddaje Via pozitiva v kateri je kolegica Nataša Ličen gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiizobraževanjeotroci

Duhovna misel

VEČ ...|25. 9. 2020
Po birmansko odgovarjati

Rekel jim je: Kaj pa vi pravite, kdo sem?
(Lk 9, 20)

Po birmansko odgovarjati

Rekel jim je: Kaj pa vi pravite, kdo sem?
(Lk 9, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|20. 9. 2020
Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Jože Bartolj

spominJože KoširJožef KoširMarija Košir Beber

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 9. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o rezultatskem sojenju in suspenzu sodnika

V oddaji sta bila gosta vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec. Govorili smo o pritiskih in tudi o suspenzu sodnika. Odgovorila sta tudi na vprašanji glede rezultatskega sojenja in o razliki med ideologijo in politiko na sodiščih.

Alen Salihović

politikadružbasodstvopogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2020
Društvo SiBRASS cikel koncertov nova sezona

Društvo SiBRASS cikel koncertov nova sezona

Jože Bartolj

kulturaFranc Kosem

Iz Betanije

VEČ ...|25. 9. 2020
Duhovno spremljanje (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Duhovno spremljanje (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 9. 2020
Znate vzgojiti lasten čebulček

Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je povedala, kako sama prideluje čebulček, ki je primeren za saditev v naslednjem letu.

Znate vzgojiti lasten čebulček

Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je povedala, kako sama prideluje čebulček, ki je primeren za saditev v naslednjem letu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2020
Svetovalnica

Svetovalnica

Radio Ognjišče