Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 6. 2020
Praznik prvakov apostolov

Praznik se povezuje z dnevom obletnic duhovniških posvečenj. Nekateri radijski sodelavci so pred mikrofon povabili svoje župnike.

Praznik prvakov apostolov

Praznik se povezuje z dnevom obletnic duhovniških posvečenj. Nekateri radijski sodelavci so pred mikrofon povabili svoje župnike.

duhovnostpogovor

Prijatelji Radia Ognjišče

Praznik prvakov apostolov
Praznik se povezuje z dnevom obletnic duhovniških posvečenj. Nekateri radijski sodelavci so pred mikrofon povabili svoje župnike.
VEČ ...|29. 6. 2020
Praznik prvakov apostolov
Praznik se povezuje z dnevom obletnic duhovniških posvečenj. Nekateri radijski sodelavci so pred mikrofon povabili svoje župnike.

Franci Trstenjak

duhovnostpogovor

Sveta maša

VEČ ...|29. 6. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 29. 6.

Na praznik apostolov Petra in Pavla je maševal godovnjak župnik p. Pavle Jakop, somaševal je p. Edvard Kovač,, petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igrala Polona Gantar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 29. 6.

Na praznik apostolov Petra in Pavla je maševal godovnjak župnik p. Pavle Jakop, somaševal je p. Edvard Kovač,, petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igrala Polona Gantar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 29. 6.
Na praznik apostolov Petra in Pavla je maševal godovnjak župnik p. Pavle Jakop, somaševal je p. Edvard Kovač,, petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igrala Polona Gantar.
VEČ ...|29. 6. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 29. 6.
Na praznik apostolov Petra in Pavla je maševal godovnjak župnik p. Pavle Jakop, somaševal je p. Edvard Kovač,, petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igrala Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

komentarvzgojadružbakoronavirus

Komentar tedna

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.
VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar

komentarvzgojadružbakoronavirus

Via positiva

VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Via positiva

Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Sol in luč

VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.
VEČ ...|23. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Prvi del pogovora.
V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|22. 6. 2020
Dan državnosti

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Dan državnosti

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

domovinapraznikspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Dan državnosti
Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.
VEČ ...|22. 6. 2020
Dan državnosti
Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Franci Trstenjak

domovinapraznikspomin

Sveta maša

VEČ ...|19. 6. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 19. 6.

Na slovesni praznik srca Jezusovega je maševal p. Ambrož Mušič. Pri maši so sodelovale sestre Uršulinke iz samostana v Ljubljani. Ljudsko petje je vodila s. Božena Kutnar, na orgle je igrala s. Diana Novak.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 19. 6.

Na slovesni praznik srca Jezusovega je maševal p. Ambrož Mušič. Pri maši so sodelovale sestre Uršulinke iz samostana v Ljubljani. Ljudsko petje je vodila s. Božena Kutnar, na orgle je igrala s. Diana Novak.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 19. 6.
Na slovesni praznik srca Jezusovega je maševal p. Ambrož Mušič. Pri maši so sodelovale sestre Uršulinke iz samostana v Ljubljani. Ljudsko petje je vodila s. Božena Kutnar, na orgle je igrala s. Diana Novak.
VEČ ...|19. 6. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 19. 6.
Na slovesni praznik srca Jezusovega je maševal p. Ambrož Mušič. Pri maši so sodelovale sestre Uršulinke iz samostana v Ljubljani. Ljudsko petje je vodila s. Božena Kutnar, na orgle je igrala s. Diana Novak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 6. 2020
Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok

Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok

Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

otrociDružinamavricaS srcem za morje otrokMIKCeljedobrodelnost

Sobotna iskrica

Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.
VEČ ...|13. 6. 2020
Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

Jure Sešek

otrociDružinamavricaS srcem za morje otrokMIKCeljedobrodelnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 6. 2020
Praznična svetovalnica

Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

Praznična svetovalnica

Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

Praznična svetovalnica
Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?
VEČ ...|11. 6. 2020
Praznična svetovalnica
Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 6. 2020
Spoštujmo zapovedan praznik

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

Spoštujmo zapovedan praznik

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

svetovanjeduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spoštujmo zapovedan praznik
Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.
VEČ ...|11. 6. 2020
Spoštujmo zapovedan praznik
Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

Robert Božič

svetovanjeduhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 6. 2020
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

duhovnost

Duhovni nagovor

Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.
VEČ ...|11. 6. 2020
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|4. 6. 2020
Metka Kastelic: Dejanja, manj besed

Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

Metka Kastelic: Dejanja, manj besed

Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

komentar

Komentar Družina

Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha
VEČ ...|4. 6. 2020
Metka Kastelic: Dejanja, manj besed
Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

Metka Kastelic

komentar

Ritem srca

VEČ ...|3. 6. 2020
The Blessing

V oddaji, ki jo na valovih Radia Ognjišče namenjamo sodobni krščanski glasbi smo nocoj blagoslavljali: z eno pesmijo, ki jo tudi v duhu pretekle nedelje in praznik Binkošti, v različnih jezikih prepevajo po celem svetu.

The Blessing

V oddaji, ki jo na valovih Radia Ognjišče namenjamo sodobni krščanski glasbi smo nocoj blagoslavljali: z eno pesmijo, ki jo tudi v duhu pretekle nedelje in praznik Binkošti, v različnih jezikih prepevajo po celem svetu.

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Ritem srca

The Blessing
V oddaji, ki jo na valovih Radia Ognjišče namenjamo sodobni krščanski glasbi smo nocoj blagoslavljali: z eno pesmijo, ki jo tudi v duhu pretekle nedelje in praznik Binkošti, v različnih jezikih prepevajo po celem svetu.
VEČ ...|3. 6. 2020
The Blessing
V oddaji, ki jo na valovih Radia Ognjišče namenjamo sodobni krščanski glasbi smo nocoj blagoslavljali: z eno pesmijo, ki jo tudi v duhu pretekle nedelje in praznik Binkošti, v različnih jezikih prepevajo po celem svetu.

Andrej Jerman

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Sveta maša

VEČ ...|31. 5. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 31. 5.

Na binkoštni praznik je maševal p. Pavle Jakop. Pel je župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Urban Stanič,, na kitaro je igral Peter Berden.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 31. 5.

Na binkoštni praznik je maševal p. Pavle Jakop. Pel je župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Urban Stanič,, na kitaro je igral Peter Berden.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 31. 5.
Na binkoštni praznik je maševal p. Pavle Jakop. Pel je župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Urban Stanič,, na kitaro je igral Peter Berden.
VEČ ...|31. 5. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 31. 5.
Na binkoštni praznik je maševal p. Pavle Jakop. Pel je župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Urban Stanič,, na kitaro je igral Peter Berden.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.
VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2020
Vigilija praznika Marije Pomagaj in večer slovenskih krščanskih izročil

Nocoj smo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 19.00 praznovali praznik Marije Pomagaj, ki ji Slovenci radi rečemo Kraljica Slovencev. Slovesnost je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Vigilija praznika Marije Pomagaj in večer slovenskih krščanskih izročil

Nocoj smo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 19.00 praznovali praznik Marije Pomagaj, ki ji Slovenci radi rečemo Kraljica Slovencev. Slovesnost je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Vigilija praznika Marije Pomagaj in večer slovenskih krščanskih izročil
Nocoj smo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 19.00 praznovali praznik Marije Pomagaj, ki ji Slovenci radi rečemo Kraljica Slovencev. Slovesnost je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
VEČ ...|23. 5. 2020
Vigilija praznika Marije Pomagaj in večer slovenskih krščanskih izročil
Nocoj smo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 19.00 praznovali praznik Marije Pomagaj, ki ji Slovenci radi rečemo Kraljica Slovencev. Slovesnost je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|21. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.
Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.
VEČ ...|21. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.
Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.
VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikakoronavirus

Duhovna misel

VEČ ...|5. 5. 2020
Gospodar časa. Dela.

Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.

Gospodar časa. Dela.

Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.

duhovnost

Duhovna misel

Gospodar časa. Dela.
Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.
VEČ ...|5. 5. 2020
Gospodar časa. Dela.
Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.

Gregor Čušin

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

spominglasbaizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Vesna Sever Borovnik

spominglasbaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2020
Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

koronavirusdeloinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela
V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.
VEČ ...|30. 4. 2020
Pogovor z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ob prazniku dela
V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Alen Salihović

koronavirusdeloinfopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|29. 4. 2020
Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

družbakoronavirus

Pogovor o

Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza
V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.
VEČ ...|29. 4. 2020
Kako se spopasti z zaposlitvenimi izzivi, ki jih prinaša kriza
V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Andrej Šinko

družbakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 4. 2020
Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

infopolitika ofkomunizempogovor

Informativni prispevki

Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti
Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.
VEČ ...|27. 4. 2020
Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti
Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Tanja Dominko

infopolitika ofkomunizempogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Obhodi jurjevskih kolednikov

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Globine

VEČ ...|14. 4. 2020
Prihodnost Cerkve po epidemiji novega koronavirusa

Tokrat smo v oddaji iskali odgovor na to, kakšna bo prihodnost Cerkve po tem, ko se bodo razmere zaradi epidemije umirile. Pandemija korenito spreminja tudi Cerkev. Kako bomo doživljali občestvo, ali bo v Cerkvah po epidemiji več ljudi, ali pogled na prazen trg Svetega Petra med velikonočnimi prazniki pomeni, da Cerkve ni več? Na ta in številna druga vprašanja, ki so jih prispevali poslušalci, je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Prihodnost Cerkve po epidemiji novega koronavirusa

Tokrat smo v oddaji iskali odgovor na to, kakšna bo prihodnost Cerkve po tem, ko se bodo razmere zaradi epidemije umirile. Pandemija korenito spreminja tudi Cerkev. Kako bomo doživljali občestvo, ali bo v Cerkvah po epidemiji več ljudi, ali pogled na prazen trg Svetega Petra med velikonočnimi prazniki pomeni, da Cerkve ni več? Na ta in številna druga vprašanja, ki so jih prispevali poslušalci, je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostpogovorkoronavirusdružbaodnosi

Globine

Prihodnost Cerkve po epidemiji novega koronavirusa
Tokrat smo v oddaji iskali odgovor na to, kakšna bo prihodnost Cerkve po tem, ko se bodo razmere zaradi epidemije umirile. Pandemija korenito spreminja tudi Cerkev. Kako bomo doživljali občestvo, ali bo v Cerkvah po epidemiji več ljudi, ali pogled na prazen trg Svetega Petra med velikonočnimi prazniki pomeni, da Cerkve ni več? Na ta in številna druga vprašanja, ki so jih prispevali poslušalci, je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|14. 4. 2020
Prihodnost Cerkve po epidemiji novega koronavirusa
Tokrat smo v oddaji iskali odgovor na to, kakšna bo prihodnost Cerkve po tem, ko se bodo razmere zaradi epidemije umirile. Pandemija korenito spreminja tudi Cerkev. Kako bomo doživljali občestvo, ali bo v Cerkvah po epidemiji več ljudi, ali pogled na prazen trg Svetega Petra med velikonočnimi prazniki pomeni, da Cerkve ni več? Na ta in številna druga vprašanja, ki so jih prispevali poslušalci, je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorkoronavirusdružbaodnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.
VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

duhovnost

Duhovna misel

Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)
VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

infokmetijstvo

Kmetijska oddaja

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah
V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.
VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah
V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

infokmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

duhovnost

Duhovna misel

Samoumevno.
Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)
VEČ ...|4. 4. 2020
Samoumevno.
Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

duhovnostsvetovanjeRadijski misijon 2020misijonveselje

Svetovalnica

Dr. Jože Plut
Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.
VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut
Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjeRadijski misijon 2020misijonveselje

Radijski misijon 2020

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

duhovnostsvetovanjeRadijski misijon 2020misijonveselje

Radijski misijon 2020

Dr. Jože Plut
Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.
VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut
Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjeRadijski misijon 2020misijonveselje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.
VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Via positiva

VEČ ...|19. 3. 2020
Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

pogovor

Via positiva

Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.
VEČ ...|19. 3. 2020
Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Nataša Ličen

pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Ritem srca

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL
Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.
VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL
Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|16. 2. 2020
Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

duhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij
V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.
VEČ ...|16. 2. 2020
Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij
V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2020
Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

inforojakiavstralijaargentina

Slovencem po svetu in domovini

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam
V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.
VEČ ...|16. 2. 2020
Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam
V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakiavstralijaargentina

Komentar tedna

VEČ ...|14. 2. 2020
Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni
Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.
VEČ ...|14. 2. 2020
Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni
Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

duhovnost

Informativni prispevki

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo
Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.
VEČ ...|13. 2. 2020
Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo
Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Tone Gorjup

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|13. 2. 2020
Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

komentar

Komentar Družina

Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.
VEČ ...|13. 2. 2020
Urška Makovec: Se pustite provocirati?
Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Sveta maša

VEČ ...|11. 2. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.
VEČ ...|11. 2. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2020
Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

komentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji
V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.
VEČ ...|10. 2. 2020
Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji
V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Tanja Dominko

komentarkulturadružbapolitika

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|9. 2. 2020
Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

duhovnostdružbapogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkveni zakon in ločitev
Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.
VEČ ...|9. 2. 2020
Cerkveni zakon in ločitev
Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Silvestra Sadar

duhovnostdružbapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.
VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroškagorica

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Za življenje

VEČ ...|27. 6. 2020
Martin Golob: V poletje

Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

Martin Golob: V poletje

Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

Mateja Feltrin Novljan

družbavzgojapogovorodnosimladi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 7. 2020
Da ne bo katastrofe! Spremljate kaj se dogaja na seniku?

Mag. Tatjana Pevec je v naši jutranji rubriki pojasnila, kakšni ukrepi so potrebni ob različnih stopnjah segrevanja skladiščenega sena, da ne pride do samovžiga.

Da ne bo katastrofe! Spremljate kaj se dogaja na seniku?

Mag. Tatjana Pevec je v naši jutranji rubriki pojasnila, kakšni ukrepi so potrebni ob različnih stopnjah segrevanja skladiščenega sena, da ne pride do samovžiga.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 7. 2020
Na sled véri

On pa jim je rekel: Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.(Jn 20, 25)

Na sled véri

On pa jim je rekel: Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.(Jn 20, 25)

Gregor Čušin

duhovnost