Praznik se povezuje z dnevom obletnic duhovniških posvečenj. Nekateri radijski sodelavci so pred mikrofon povabili svoje župnike.

Na praznik apostolov Petra in Pavla je maševal godovnjak župnik p. Pavle Jakop, somaševal je p. Edvard Kovač,, petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igrala Polona Gantar.

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

V iskanje smisla bivanja smo ob bližnjem prazniku želeli vplesti tudi Domovino. Za sogovornika smo izbrali izjemnega opernega solista, Marka Finka, ki lahko z umetniško dušo tenkočutno lista po različnih temah. Naša domovina, je tema, kjer je tenkočutnost še posebej zaželena, nujna in naš gost je skozi osebno izkušnjo razkol narodovega telesa doživljal na svojem. Zaradi vsega povedanega je pogovor z njim na to temo vedno izjemen, saj iz njega kar vrejo predelane misli. Še tako trpko resnico vedno znova zavije v besede, ki nikoli niso sol na rano, ampak zdravilni balzam.

Tokratna oddaja PRO je pogled usmerila v praznik Dneva državnosti. Besede o blagoslovu so se prepletale med pesmimi, ki opevajo Slovenijo.

Na slovesni praznik srca Jezusovega je maševal p. Ambrož Mušič. Pri maši so sodelovale sestre Uršulinke iz samostana v Ljubljani. Ljudsko petje je vodila s. Božena Kutnar, na orgle je igrala s. Diana Novak.

Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Pišem vam na večer binkoštnega praznika, ko obhajamo prihod Svetega Duha

V oddaji, ki jo na valovih Radia Ognjišče namenjamo sodobni krščanski glasbi smo nocoj blagoslavljali: z eno pesmijo, ki jo tudi v duhu pretekle nedelje in praznik Binkošti, v različnih jezikih prepevajo po celem svetu.

Na binkoštni praznik je maševal p. Pavle Jakop. Pel je župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Urban Stanič,, na kitaro je igral Peter Berden.

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Nocoj smo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ob 19.00 praznovali praznik Marije Pomagaj, ki ji Slovenci radi rečemo Kraljica Slovencev. Slovesnost je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

Tokrat smo v oddaji iskali odgovor na to, kakšna bo prihodnost Cerkve po tem, ko se bodo razmere zaradi epidemije umirile. Pandemija korenito spreminja tudi Cerkev. Kako bomo doživljali občestvo, ali bo v Cerkvah po epidemiji več ljudi, ali pogled na prazen trg Svetega Petra med velikonočnimi prazniki pomeni, da Cerkve ni več? Na ta in številna druga vprašanja, ki so jih prispevali poslušalci, je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.