Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

„Banda svira, banda svira“

Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

Utrip Cerkve v Sloveniji

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.
VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Petra Stopar

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.
VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.
Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

duhovnost

Sveta maša

Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.
VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Ivan ŠumljakAlojz Podkrajnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Praznik Marijino vnebovzetje

duhovnost

Duhovni nagovor

Praznik Marijino vnebovzetje
VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Peter Štumpf

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

družbaodnosi

Iz naših krajev

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Andrej Šinko

družbaodnosi

Kolokvij

VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kolokvij

Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!
VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapovedi

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah

Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah

Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

odnosiduhovnost

Informativni prispevki

Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah
Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.
VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje zakonskih jubilantov na Brezjah
Na Brezjah so se 28. 7. 2019 zbrali zakonski jubilanti. Takšno romanje je že tradicionalno ob prazniku svete Ane in svetega Joahima, staršev Device Marije. Sveto mašo je daroval nekdanji stiški opat Janez Novak.

Marta Jerebič

odnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

kulturadediščinaetnografskažetev

Kulturni utrinki

Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.
VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

pogovordružbainfo

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.
VEČ ...|13. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Žužemberk
Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

Andrej Šinko

pogovordružbainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Cesarski vrh in ostalo

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

naravašport

Vabilo na pot

Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Cesarski vrh in ostalo
V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Blaž Lesnik

naravašport

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.
VEČ ...|6. 7. 2019
Kidričevo, Starše, Koper, Borovnica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Sveta maša

VEČ ...|29. 6. 2019
Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel

Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel

Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel
Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.
VEČ ...|29. 6. 2019
Sveta maša, praznik Sveti Peter in Pavel
Na praznik Svetega Petra in Pavla je bil prenos iz Ljubljnske Stolnice, maševal nadškof Stanislav Zore.

Stanislav Zore

duhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

Petkov večer

VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

glasbaspomindružba

Petkov večer

Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...
VEČ ...|28. 6. 2019
Praznik Slovenije
V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Jure Sešek

glasbaspomindružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče

Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Mladoskop

VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Mladoskop

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.
VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Nataša Ličen

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.
VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani smo prenašali sveto mašo praznika Svetega rešnjega telesa in krvi, maševal je župnik p. Pavle Jakóp OFM, pel Župnijski pevski zbor patra Hugolina Sattnerja, zborovodja dr. Matjaž Barbo, na orgle je igrala profsorica Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|20. 6. 2019
Sv. Rešnje Telo in Kri
Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Binkoštni srečanji in Spominska proslava

Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.
VEČ ...|16. 6. 2019
Binkoštni srečanji in Spominska proslava
Pri sveti Brigiti v Vadsteni na Švedskem in v Essnu v Nemčiji so se rojaki srečali ob binkoštnem prazniku, v Buenos Airesu v Argentini pa so imeli Spominsko proslavo - prebrali smo besede slavnostnega govornika Francija Markeža.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinašvedskanemčija

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Sveta Trojica

Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|15. 6. 2019
Sveta Trojica
Za praznik Svete Trojice je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Kulturni utrinki

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.
VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Jože Bartolj

Duhovni nagovor

VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Binkošti

Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

duhovnost

Duhovni nagovor

Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|8. 6. 2019
Binkošti
Za praznik Binkošti je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbakultura

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle
VEČ ...|30. 5. 2019
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah
Praznik Gospodov vnebohod, maševal je p. Marij Osredkar, pel zbor Marija pomagaj, na orglah Marjeta Anderle

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Duhovni nagovor - vnebohod

Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.
VEČ ...|30. 5. 2019
Duhovni nagovor - vnebohod
Nagovor škofa Andreja Glavana ob prazniku.

Andrej Glavan

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij

Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

duhovnost

Sveta maša

Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.
VEČ ...|23. 5. 2019
Prenos večera krščanskih izročil z Brezij
Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo prenašli slovesnost z Brezij. Najprej je bila molitev serafinskega rožnega venca, nato sveta maša, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl in po maši procesija s petimi litanijami.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...
VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Robert Božič

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

praznikdelopodjetništvopokojnina

Pogovor o

Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.
VEČ ...|1. 5. 2019
Plače rastejo počasni, kršitve delavcev ostajajo
Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Andrej Šinko

praznikdelopodjetništvopokojnina

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Naš pogled

Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Iz Betanije

VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

Vesela novica

p. Janez Poljanšek o prazniku

duhovnostkultura

Iz Betanije

Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku
VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

komentarduhovnostdružba

Naš pogled

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentarduhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2019
Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest

Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest

Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Kulturni utrinki

Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.
VEČ ...|23. 4. 2019
Svetovni dan knjige - Scenografija na Slovenskem - Praznik svetega Jurija v Piranu - Razstava vzponi na Everest
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.V Narodni galeriji bodo jutri odprli razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991.V nedeljo, 28. aprila bodo v Piranu praznovali praznik sv. Jurija, zavetnika mesta.Slovenski planinski muzej v Mojstrani ob 40. letnici vzpona prvih Slovencev na vrh Mount Everesta zbira predmete, ki so povezani s streho sveta.

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Branko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih
V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.
VEČ ...|22. 4. 2019
P. mag. Branko Cestnik po Velikonočnih praznikih
V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Jože Bartolj

Branko Cestnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Sveta maša

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor

Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

duhovnostpraznik

Sveta maša

Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočna vigilija iz župnije Preddvor
Na predvečer velikonočne nedelje smo iz župnijske cerkve sv. Petra v Preddvoru prenašali velikonočno vigilijo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Branko Setnikar. S petjem je sodeloval domači Cerkveni mešani pevski zbor sv. Peter - Preddvor, ki ga je vodila zborovodkinja Marijana Rehberger. Z orglami jih je spremljala organistka Aleksandra Gartnar.

Radio Ognjišče

duhovnostpraznik

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 8. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. avgust 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. avgust 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 8. 2019
Prerok Zaharija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Mateja Feltrin Novljan

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|24. 8. 2019
Spominjamo se dne 24. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup