Avdio arhiv Radia Ognjišče

Duhovna misel

Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

VEČ ...|9. 4. 2020

Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Gregor Čušin

časnik komentar koronavirus ivan štuhec cerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

VEČ ...|8. 4. 2020

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnik komentar koronavirus ivan štuhec cerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

info kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

VEČ ...|5. 4. 2020

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

info kmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Gregor Čušin

Duhovna misel

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

VEČ ...|4. 4. 2020

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Gregor Čušin

duhovnost svetovanje Radijski misijon 2020 misijon veselje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

Svetovalnica

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

VEČ ...|2. 4. 2020

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

duhovnost svetovanje Radijski misijon 2020 misijon veselje

Radijski misijon 2020

VEČ ...|2. 4. 2020

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnost svetovanje Radijski misijon 2020 misijon veselje

Radijski misijon 2020

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

VEČ ...|2. 4. 2020

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

duhovnost svetovanje Radijski misijon 2020 misijon veselje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnost info svetovanje zdravstvo odnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

VEČ ...|29. 3. 2020

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnost info svetovanje zdravstvo odnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 3. 2020

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

VEČ ...|23. 3. 2020

Dober večer, mamica

V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.

Vesna Sever Borovnik

Via positiva

VEČ ...|19. 3. 2020

Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Nataša Ličen

pogovor

Via positiva

Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

VEČ ...|19. 3. 2020

Duhovno nismo sledili napredku tehnike

Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.

Nataša Ličen

pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|9. 3. 2020

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|9. 3. 2020

Imel je oče pet sinov

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba sodobna krščanska glasba pepelnica post duhovnost

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš Andrej Jerman

Ritem srca

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

VEČ ...|26. 2. 2020

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš Andrej Jerman

glasba sodobna krščanska glasba pepelnica post duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|16. 2. 2020

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

Petra Stopar

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

VEČ ...|16. 2. 2020

Praznovanje Lurške Matere Božje in Teološki simpozij

V oddaji ste lahko prisluhnili več mislim škofa Petra Štumpfa ob prazniku Lurške Matere Božje in svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah, predstavili smo tudi program Teološkega simpozija.

Petra Stopar

info rojaki avstralija argentina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2020

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

VEČ ...|16. 2. 2020

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Matjaž Merljak

info rojaki avstralija argentina

Komentar tedna

VEČ ...|14. 2. 2020

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

VEČ ...|14. 2. 2020

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha

komentar družba odnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Tone Gorjup

Informativni prispevki

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

VEČ ...|13. 2. 2020

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Tone Gorjup

Komentar Družina

VEČ ...|13. 2. 2020

Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec

Komentar Družina

Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

VEČ ...|13. 2. 2020

Urška Makovec: Se pustite provocirati?

Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Urška Makovec

komentar zdravje bolezen zdravstvo kultura

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

VEČ ...|11. 2. 2020

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentar zdravje bolezen zdravstvo kultura

Sveta maša

VEČ ...|11. 2. 2020

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

VEČ ...|11. 2. 2020

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Na praznik Lurške Matere Božje je maševal bolniški duhovnik Miro Šlibar, somaševal je župnik Marko Veršič.Na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

komentar kultura družba politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2020

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Tanja Dominko

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

VEČ ...|10. 2. 2020

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Tanja Dominko

komentar kultura družba politika

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|9. 2. 2020

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Silvestra Sadar

duhovnost družba pogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

VEČ ...|9. 2. 2020

Cerkveni zakon in ločitev

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Silvestra Sadar

duhovnost družba pogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija koroška gorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

VEČ ...|9. 2. 2020

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

info rojaki avstrija koroška gorica

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje kultura odnosi pogovor vzgoja

Za življenje

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

VEČ ...|8. 2. 2020

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje kultura odnosi pogovor vzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|8. 2. 2020

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Jure Sešek

družba duhovnost mladi odnosi otroci vzgoja pogovor

Sobotna iskrica

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

VEČ ...|8. 2. 2020

Kulturni praznik, Melita Kosir in dirkanje Mark Ivanov

Ob devetih se zasliši: Sobotna iskrica rešitve išče, priključi Radio Ognjišče ... V naši otroški oddaji smo se ustavili pri lepoti slovenske besede in pesmi, slišali ste slovensko ljudsko pripoved o prevarani lisici. Gostili smo Mavrico in Melito Košir, z Markom Ivánovim pa smo se odpeljali v dirkaške avtomobilistične vode. Vabljeni k poslušanju Sobotne iskrice.

Jure Sešek

družba duhovnost mladi odnosi otroci vzgoja pogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|7. 2. 2020

Praznik - kultura - tudi telesna. Vabljeni!

V prazničnem koncu tedna bo imela glavno beseda kultura, ki jo lahko povežemo tudi s pridevnikom telesna. 8. februarja vas vabijo po eni najlepših tematskih poti kulturne dediščine, z mislijo na našega največjega poeta pa se lahko odpravite tudi na Kopanj ali Zavrh.

Praznik - kultura - tudi telesna. Vabljeni!

V prazničnem koncu tedna bo imela glavno beseda kultura, ki jo lahko povežemo tudi s pridevnikom telesna. 8. februarja vas vabijo po eni najlepših tematskih poti kulturne dediščine, z mislijo na našega največjega poeta pa se lahko odpravite tudi na Kopanj ali Zavrh.

Blaž Lesnik

šport narava kultura

Vabilo na pot

Praznik - kultura - tudi telesna. Vabljeni!

V prazničnem koncu tedna bo imela glavno beseda kultura, ki jo lahko povežemo tudi s pridevnikom telesna. 8. februarja vas vabijo po eni najlepših tematskih poti kulturne dediščine, z mislijo na našega največjega poeta pa se lahko odpravite tudi na Kopanj ali Zavrh.

VEČ ...|7. 2. 2020

Praznik - kultura - tudi telesna. Vabljeni!

V prazničnem koncu tedna bo imela glavno beseda kultura, ki jo lahko povežemo tudi s pridevnikom telesna. 8. februarja vas vabijo po eni najlepših tematskih poti kulturne dediščine, z mislijo na našega največjega poeta pa se lahko odpravite tudi na Kopanj ali Zavrh.

šport narava kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2020

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

VEČ ...|7. 2. 2020

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2020

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Alen Salihović

kultura info politika

Informativni prispevki

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

VEČ ...|7. 2. 2020

Glosa ob kulturnem prazniku: Kultura ne sme biti prostor za politično mešetarjenje

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Alen Salihović

kultura info politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2020

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Jože Bartolj

kultura Jožica Ličen

Kulturni utrinki

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

VEČ ...|6. 2. 2020

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

kultura pogovor politika Igor Grdina Milan Knep Ignacija Fridl Jarc

kultura Jožica Ličen

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2020

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

Pogovor o

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

VEČ ...|5. 2. 2020

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

kultura pogovor politika Igor Grdina Milan Knep Ignacija Fridl Jarc

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 2. 2020

Leto Huga Wolfa - Državna Prešernova proslava

V njegovi hiši v Slovenj Gradcu so predstavili jubilejno leto Huga Wolfa 2020.Na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

Leto Huga Wolfa - Državna Prešernova proslava

V njegovi hiši v Slovenj Gradcu so predstavili jubilejno leto Huga Wolfa 2020.Na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

Jože Bartolj

kultura Tilen Klugler

Kulturni utrinki

Leto Huga Wolfa - Državna Prešernova proslava

V njegovi hiši v Slovenj Gradcu so predstavili jubilejno leto Huga Wolfa 2020.Na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

VEČ ...|4. 2. 2020

Leto Huga Wolfa - Državna Prešernova proslava

V njegovi hiši v Slovenj Gradcu so predstavili jubilejno leto Huga Wolfa 2020.Na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

kultura Tilen Klugler

Sveta maša

VEČ ...|2. 2. 2020

Sveta maša iz župnije Velike Lašče

Iz župnijske cerkve Marijinega rojstva v Velikih Laščah smo na praznik Jezusovega darovanja neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Andrej Ojstrež, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Ladke Deterding. Na orgle je igrala Urša Gruden.

Sveta maša iz župnije Velike Lašče

Iz župnijske cerkve Marijinega rojstva v Velikih Laščah smo na praznik Jezusovega darovanja neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Andrej Ojstrež, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Ladke Deterding. Na orgle je igrala Urša Gruden.

Radio Ognjišče

Sveta maša

Sveta maša iz župnije Velike Lašče

Iz župnijske cerkve Marijinega rojstva v Velikih Laščah smo na praznik Jezusovega darovanja neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Andrej Ojstrež, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Ladke Deterding. Na orgle je igrala Urša Gruden.

VEČ ...|2. 2. 2020

Sveta maša iz župnije Velike Lašče

Iz župnijske cerkve Marijinega rojstva v Velikih Laščah smo na praznik Jezusovega darovanja neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Andrej Ojstrež, pel pa Mešani župnijski zbor pod vodstvom Ladke Deterding. Na orgle je igrala Urša Gruden.

Radio Ognjišče

p. Ivan Rampre/Vatican news

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 2. 2020

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

p. Ivan Rampre/Vatican news

info družba cerkev

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

VEČ ...|2. 2. 2020

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

info družba cerkev

Iz naših krajev

VEČ ...|1. 2. 2020

Črmošnjice, Kranj, Povir

Poročali smo o zahtevni obnovi cerkve Marijinega Vnebovzetja na Guri pri Povirju, investicijah v največje dolenjsko smučišče na Gačah ter kako se pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Kranju.

Črmošnjice, Kranj, Povir

Poročali smo o zahtevni obnovi cerkve Marijinega Vnebovzetja na Guri pri Povirju, investicijah v največje dolenjsko smučišče na Gačah ter kako se pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Kranju.

Andrej Šinko

info šport kultura

Iz naših krajev

Črmošnjice, Kranj, Povir

Poročali smo o zahtevni obnovi cerkve Marijinega Vnebovzetja na Guri pri Povirju, investicijah v največje dolenjsko smučišče na Gačah ter kako se pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Kranju.

VEČ ...|1. 2. 2020

Črmošnjice, Kranj, Povir

Poročali smo o zahtevni obnovi cerkve Marijinega Vnebovzetja na Guri pri Povirju, investicijah v največje dolenjsko smučišče na Gačah ter kako se pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Kranju.

Andrej Šinko

info šport kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 1. 2020

Jože Možina pod lipami - Martin Krpan v Filharmoniji - Muzejski večer Kromberk - Frančiškani Kostanjevica ob prazniku kulture

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

Jože Možina pod lipami - Martin Krpan v Filharmoniji - Muzejski večer Kromberk - Frančiškani Kostanjevica ob prazniku kulture

VEČ ...|29. 1. 2020

Jože Možina pod lipami - Martin Krpan v Filharmoniji - Muzejski večer Kromberk - Frančiškani Kostanjevica ob prazniku kulture

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 1. 2020

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Jože Bartolj

kultura Matija Slak

Kulturni utrinki

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

VEČ ...|28. 1. 2020

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

družba duhovnost misijoni Misijonsko središče Slovenije

kultura Matija Slak

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 1. 2020

Voščila misijonarjev

Misijonarke in misijonarji so se ob minulih praznikih oglasili z voščili. Slišali smo tudi nekaj o njihovem delu in uspehih v letu 2019.

Voščila misijonarjev

Misijonarke in misijonarji so se ob minulih praznikih oglasili z voščili. Slišali smo tudi nekaj o njihovem delu in uspehih v letu 2019.

Jure Sešek

Pojdite in učite

Voščila misijonarjev

Misijonarke in misijonarji so se ob minulih praznikih oglasili z voščili. Slišali smo tudi nekaj o njihovem delu in uspehih v letu 2019.

VEČ ...|12. 1. 2020

Voščila misijonarjev

Misijonarke in misijonarji so se ob minulih praznikih oglasili z voščili. Slišali smo tudi nekaj o njihovem delu in uspehih v letu 2019.

Jure Sešek

družba duhovnost misijoni Misijonsko središče Slovenije

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 1. 2020

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Tone Gorjup

politika družba pogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

VEČ ...|6. 1. 2020

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Tone Gorjup

politika družba pogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 12. 2019

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Petra Stopar

duhovnost prazniki slovenija cerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

VEČ ...|29. 12. 2019

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Petra Stopar

duhovnost prazniki slovenija cerkev

Za življenje

VEČ ...|28. 12. 2019

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

Mateja Feltrin Novljan

družba duhovnost odnosi

Za življenje

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

VEČ ...|28. 12. 2019

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

Mateja Feltrin Novljan

družba duhovnost odnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrek odlikovanje predsednik praznik politika info osamosvojitev

Informativni prispevki

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

VEČ ...|23. 12. 2019

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrek odlikovanje predsednik praznik politika info osamosvojitev

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 12. 2019

Priprava na Božič

V tokratni oddaji ste lahko slišali o pripravi na Božič v adventnem času. Je to res obdobje, ko se umirimo in namenimo več časa bližnjim in svoji duhovni pripravi na praznik Kristusovega rojstva?

Priprava na Božič

V tokratni oddaji ste lahko slišali o pripravi na Božič v adventnem času. Je to res obdobje, ko se umirimo in namenimo več časa bližnjim in svoji duhovni pripravi na praznik Kristusovega rojstva?

Tone Planinšek

duhovnost odnosi

Vstani in hodi

Priprava na Božič

V tokratni oddaji ste lahko slišali o pripravi na Božič v adventnem času. Je to res obdobje, ko se umirimo in namenimo več časa bližnjim in svoji duhovni pripravi na praznik Kristusovega rojstva?

VEČ ...|22. 12. 2019

Priprava na Božič

V tokratni oddaji ste lahko slišali o pripravi na Božič v adventnem času. Je to res obdobje, ko se umirimo in namenimo več časa bližnjim in svoji duhovni pripravi na praznik Kristusovega rojstva?

Tone Planinšek

duhovnost odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|20. 12. 2019

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentar vzgoja družba božič

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

VEČ ...|20. 12. 2019

Ivan Štuhec: Štala je bila in bo

Vas moti t.i. veseli december? Vas motijo popivanja po naših mestnih ulicah in bučni koncerti? Vas moti, da je o vsem drugem govora pred in med Božičnimi prazniki, samo o Kristusovem rojstvu malo ali nič? Vas moti, da poglavarji tega sveta trepetajo za svoje oblastne sedeže? Vas moti, da živimo v družbi, v kateri je biti kristjan prej čudaštvo kot zanimivost?O tem današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentar vzgoja družba božič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2019

Borut Smrekar o prazničnem programu Slovenske Filharmonije

Jože Bartolj

kultura Borut Smrekar slovenska filharmonija

Kulturni utrinki

Borut Smrekar o prazničnem programu Slovenske Filharmonije

VEČ ...|13. 12. 2019

Borut Smrekar o prazničnem programu Slovenske Filharmonije

kultura Borut Smrekar slovenska filharmonija

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 12. 2019

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadar dr. Tadej Jakopič

glasba izobraževanje kultura duhovnost

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

VEČ ...|8. 12. 2019

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadar dr. Tadej Jakopič

glasba izobraževanje kultura duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|8. 12. 2019

Sveta maša iz župnijske cerkve na Kopánju pri Grosuplju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja na Kopánju pri Grosuplju smo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Janez Kebe, pela pa Odrasli in mladinski pevski zbor pod vodstvom Sabine Benedik. Na orgle je igral Timótej Gruden.

Sveta maša iz župnijske cerkve na Kopánju pri Grosuplju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja na Kopánju pri Grosuplju smo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Janez Kebe, pela pa Odrasli in mladinski pevski zbor pod vodstvom Sabine Benedik. Na orgle je igral Timótej Gruden.

Radio Ognjišče

Sveta maša

Sveta maša iz župnijske cerkve na Kopánju pri Grosuplju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja na Kopánju pri Grosuplju smo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Janez Kebe, pela pa Odrasli in mladinski pevski zbor pod vodstvom Sabine Benedik. Na orgle je igral Timótej Gruden.

VEČ ...|8. 12. 2019

Sveta maša iz župnijske cerkve na Kopánju pri Grosuplju

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja na Kopánju pri Grosuplju smo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Janez Kebe, pela pa Odrasli in mladinski pevski zbor pod vodstvom Sabine Benedik. Na orgle je igral Timótej Gruden.

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2019

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

VEČ ...|29. 11. 2019

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Tadej Sadar dr. Tadej Jakopič

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 11. 2019

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Tadej Sadar dr. Tadej Jakopič

glasba kultura duhovnost

O klasiki drugače

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

VEČ ...|10. 11. 2019

Svetniške pesmi; V prestol slave vekovite, Pridi vsa krščanska čreda, ter drugi del večernic v čast sv. Barbari.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

glasba kultura duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|5. 11. 2019

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Matjaž Merljak

Naš pogled

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

VEČ ...|5. 11. 2019

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Matjaž Merljak

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 11. 2019

Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Marjana Debevec

Družinska kateheza

Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

VEČ ...|5. 11. 2019

Družinska duhovnost 1 del

Pogovor z gosti: Vilmo in Danijem Siterjem ter Rafkom Valenčičem. Po prazniku vseh svetih se sprašujejo kako se v današnjem času odpraviti na pot svetosti.

Marjana Debevec