Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Mozaik dneva dne 13. 1.

• Korona: po praznikih poslabšanje, večina ne ve, kje se je okužila.
• Po poročanju več medijev med cepljeni tudi že papež Frančišek.
• Erjavec in voditelji KUL brez izjav, informacije o podpisih različne.
• Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o aktualnih projektih na prometnih povezavah.
• Vreme: Jutri večinoma sonce, več oblakov na severozahodu.

Nedelja Jezusovega krsta

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. V nagovoru razlaga pomen današnjega praznika Jezusovega krsta v Jordanu in pomen za današnji čas.

Utrip dneva dne 6. 1.

Praznik Gospodovega razglašenja - sprejmimo Jezusovo luč najprej v sebi!

V Sloveniji najvišje število na novo okuženih doslej; najtežje razmere v Posavju.

Sestanek premiera in predstavnikov vzgoje in izobraževanja je pokazal, da si ti želijo varnega odprtja in sprotnega dialoga.

Evropska agencija za zdravila odobrila Modernino cepivo proti covidu-19.

Britanski in škotski sev covida-19 se hitreje širita, nista pa bolj nevarna.

Poročilo računskega sodišča opozorilo na sistemske pomanjkljivosti pri nabavi opreme.

Tonin: Nekateri poslanci, ki podpirajo vlado, se zaradi pritiskov ne želijo izpostavljati.

Demokrati bodo po volitvah v drugem krogu v Georgi najverjetneje prevzeli senatno večino.

ŠPORT: Na današnji sklepni tekmi novoletne turneje v Bischofshoffnu štirje slovenski skakalci.

VREME: Oblačno bo, danes ponekod še možne plohe oziroma sneženje.

Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

Andreja Brglez: O Uživanju penin

Po penečih vinih Slovenci posegamo ob posebej slovesnih dogodkih, naprimer rojstnih dnevih, porokah ... pravi enologinja Andreja Brglez in dodaja, da prazniki ob koncu leta kar kličejo, da jih zaznamujemo z uživanjem penine. Smo pa Slovenci glede tega drugačni...

Urca je polnoči, Bog se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Božič po svetu

Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.

Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

Bližina in osamljenost

Za življenje, gost bo župnik Martin Golob, govorili bomo o bližini, osamljenosti in medsebojnih odnosih v času praznikov. Vabljeni k poslušanju.

Naš gost Edi Majaron

V oddaji Naš gost je bil z nami režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, ki je pred kratkim praznoval okrogli življenjski jubilej.Ker je bila oddaja na sporedu dan po božiču, smo začeli z božičem in predstavo Osel Nazarenski, nadaljevali pa z državnim praznikom dnevom samostojnosti in enotnosti. Seveda pa smo večinoma govorili o lutkah in glasbi ter zgodah in nezgodah gledališkega življenja.

Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

Advent in božič

Način in spreminjanje doživljanja adventnega časa in samega praznika božiča. Vabljeni k poslušanju.

O prazničnem okraševanju

S Svetovalnico smo vas želeli spremljati ob zadnjih pripravah na praznik. Z nami je bila priznana floristka dr. Sabina Šegula, ki je letos poskrbela za okrasitev smreke v Vatikanu. Morda vam je kakšen praktičen namig prišel prav?

Z vrtenjem koles razsvetljujejo osrednji trg Nove Gorice

Inovativen projekt dijakov Eletrotehnične in računalniške šole, ki deluje v sklopu Šolskega centra Nova Gorica, več mesecev so ga v zahtevnih razmerah razvijali z mentorjema, je predstavil ravnatelj Robert Peršič. Obiskovalci, mimoidoči, bodo lahko na trgu v Novi Gorici sedli na kolesa in z različnimi težavnostnimi stopnjami vrteli pedala ter s tem omogočili kroženje elektrike za razsvetlitev smrečic na trgu. Z več napora bo svetlejše tudi okrasje.

Pogovor s p. Bogdanom Rusom

Leto, ki se izteka, je v vsem drugačno – pred nas je postavilo mnoge izzive, preizkuša nas v sočutju, meri, koliko smo pripravljeni krotiti egoizem in sprejeti novo realnost. Tudi prazniki minevajo drugače čisto za vse. Župniki mašujejo v praznih cerkvah, verniki se zbiramo v domačih dnevnih sobah, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic pa se odločilo, da ne pomaga le z molitvijo, ampak z živo vero – postali so prostovoljci v mnogih domovih in bolnišnicah. Med njimi je tudi frančiškan p. Bogdan Rus, ki je delal najprej na polikliniki v Ljubljani, zdaj pa v bolnici v Šempetru.

Prazniki na kmetijah

Pred nami so božični prazniki. Stara modrost pravi, da je tudi od priprave nanje odvisno njihovo doživljanje. Na kmetijah se pri tem še posebej pozna ženska roka in srce, pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

Marija prinaša upanje v naše življenje

Kakšno je sporočilo današnjega praznika Brezmadežnega spočetja, nam je povedal župnik v Boštanju dr. Alfons Žibert. Zakaj je to poseben dan za duhovnike in bogoslovce, zakaj je prav, da danes praznujemo, si vzamemo čas za praznovanje in kako naj to naredimo ter o zdravilnih vidikih praznovanja, smo govorili z gostom. Vprašali smo ga tudi o vzporednici med Marijinim odgovorom angelu in našim življenjem, pritrditvijo božjemu načrtu. Gost je še naglasil, da v adventu skozi odprta vrata vstopa sporočilo o usmiljenju. O tistem usmiljenju, za katerega ni treba prositi.

Brezmadežna v luči Nobelovega nagrajenca in Gregorja Čušina.

Praznik Brezmadežne je gotovo eden najbolj skrivnostnih in ga v vsejglobini razume le malokdo. V oddaji Sol in luč se nismo spuščaliv teološko razlago, ampak skrivnost razložili skozi oči Nobeloveganagrajenca za medicino in skozi dve slikoviti zgodbi pisateljaGregorja Čušina.

Marijine pesmi in Oktet Deseti brat

Večerni zvon je le ena od Marijinih pesmi, ki so v pričakovanju praznika zazvenele v prvem delu oddaje O klasiki drugače, v drugem delu pa smo prisluhnili nadaljevanju glasbene predstavitve Okteta Deseti Brat, ki smo jo začeli v prejšnji oddaji. Iz bogate zakladnice pesmi, ki so jih posneli na svoji 40. letni glasbeni poti smo slišali izbor nekaterih najlepših.

Vloga žensk na kmetijah

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Ta veseli dan kulture

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Pogrebno slovo škofa msgr. dr. Jožefa Smeja

Na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020, je odšel v večnost upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se je glasilo: »Milosti polna, spomni se«. Pogreb je bil v njegovi rojstni župniji v Bogojini.

https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32414/v-zivo-pogrebno-slovo-skofa-msgr-dr-jozefa-smeja.htm

Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Milost strahu o grozi pred smrtjo.

Nekateritrdijo da smrt vodi v nič. To so lahkoverni ljudje, ki jih je strah.Strah jih je nesmrtnosti duše. Menijo da so si ljudje izmislilinesmrtnost iz strahu pred koncem. Odlomek iz knjige je dovolj zgovoren in knjiga kot nalašč za praznike, ki smo jih pravkar obhajali (Vsi sveti, Spomin vseh vernih rajnih). Knjiga Kako uspeti v smrti je izšla pri založbi Družina.

Zakaj moliti za pokojne?

V duhovni Svetovalnici na praznik vernih rajnih je bil z nami na daljavo murskosoboški župnik Goran Kuhar. Zakaj ohranjati in živeti odnos s pokojnimi, kako to početi v luči vere, kakšna naj bo molitev za rajne...? Ob teh vprašanjih in tudi ob klicih poslušalk je razmišljal naš sogovornik, ki je na koncu pogovora dal pomenljivo primerjavo našega krščanskega upanja z nogometno tekmo, ki si jo ogledamo z zamikom.

Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči

Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.

Gloria Polo Ortiz

Praznik Vseh svetih nas vabi, da se ozremo v obzorje, ki nas čaka; da razmišljamo tudi o nebesih. Zato smo v oddaji slišali pogovor s kolumbijsko zobozdravnico Glorio Polo Ortiz, ki je bila v družbi uspešna in priznana. Ko jo je zadela strela in je njeno življenje viselo na nitki, je spoznala, da je življenje več kot denar, oblast in zabava. O tem, kaj je doživljala v tistih trenutkih, je ob svojem obisku v Sloveniji pred nekaj leti povedala tudi za naš radio.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 01. 11.

Na praznik vseh svetih smo neposredno prenašali sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Vsi sveti

Sobotni in nedeljski praznik bosta narekovala vsebino naše otroške oddaje. O svetnikih, misli na rajne domače, pa o slovenski besedi in počitnicah bo tekla beseda. Sobotna iskrica bo vesela vaše pozornosti, vabljeni k poslušanju.

p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje

Navajamo se na presenečenja. Drugače teče, kot je življenje teklo do zdaj. Tudi praznik vseh svetih bo na zunaj v drugi preobleki. Kaj, kako bo z menoj, z nami, v vsakdanjiku te negotovosti v kateri živimo?

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik

Celovec je v tem posebnem letu 2020 videl že kar nekaj prizorov za zgodovinske knjige.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 24. 9.

Na praznik A. M. Slomška je slovesno mašo daroval njegov naslednik mariborski nadškof Alojzij Cvikl, somaševali so zbrani duhovniki. Pel je stolni zbor.

Miša Pušenjak: V živo z nasveti na mariborski tržnici

Na mestni Tržnici na Vodnikovem trgu v Mariboru bo v petek Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije letos pripravilo 21. praznik Ekoloških kmetij, v obliki razširjene ekološke tržnice.Predstavili se bodo ekološki pridelovalci iz podravske, primorske, prekmurske in savinjske regije s pestro paleto ekoloških proizvodov. Več nam je povedala dr. Tamara Korošec s KGZ Maribor.

Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Napevi in viže s Primorske

Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.

Pred praznikom Marijinega rojstva

Oddaja PRO je bila neke vrste vigilija pred praznikom Marijinega rojstva. Slišali smo Marijine pesmi in besede papeža Frančiška o Mariji.

Marijine pesmi in Koroški akademski oktet

Ob bližnjem Marijinem prazniku smo v oddaji O klasiki drugače v prvem delu poslušali nekaj Marijinih pesmi, v drugem delu pa je bil z nami Koroški akademski oktet.

Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.