Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter:
Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter:
Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.
Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.
Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.
Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.
Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …
Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …
Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.
S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.
Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.
Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2024 ob 05-ih
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.