Življenje išče pot

VEČ ...|9. 12. 2024
Kako učinkovito zmanjšati odpadke užitne hrane?

Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah. 

Kako učinkovito zmanjšati odpadke užitne hrane?

Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah. 

Care4climatenakupovalni listkiosveščanje otrok o spoštovanju hrane

Življenje išče pot

Kako učinkovito zmanjšati odpadke užitne hrane?

Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah. 

VEČ ...|9. 12. 2024
Kako učinkovito zmanjšati odpadke užitne hrane?

Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah. 

s. Meta Potočnik

Care4climatenakupovalni listkiosveščanje otrok o spoštovanju hrane

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 12. 2024
S pisanjem kuhinjskega dnevnika za zmanjševanje odpadne užitne hrane

Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili  problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20. 

S pisanjem kuhinjskega dnevnika za zmanjševanje odpadne užitne hrane

Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili  problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20. 

odpadna hranakuhinjski dnevnikipremišljeno nakupovanje

Življenje išče pot

S pisanjem kuhinjskega dnevnika za zmanjševanje odpadne užitne hrane

Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili  problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20. 

VEČ ...|6. 12. 2024
S pisanjem kuhinjskega dnevnika za zmanjševanje odpadne užitne hrane

Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili  problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20. 

s. Meta Potočnik

odpadna hranakuhinjski dnevnikipremišljeno nakupovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 3. 2024
Tudi v Sloveniji februar nadpovprečno topel

Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter: 

Tudi v Sloveniji februar nadpovprečno topel

Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter: 

infovreme

Informativni prispevki

Tudi v Sloveniji februar nadpovprečno topel

Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter: 

VEČ ...|9. 3. 2024
Tudi v Sloveniji februar nadpovprečno topel

Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, kako je bilo v Sloveniji pa vermenoslovec Blaž Šter: 

Radio Ognjišče

infovreme

Komentar Družina

VEČ ...|7. 12. 2023
Jurij Dobravec: Kaj naj s tem podnebjem

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

Jurij Dobravec: Kaj naj s tem podnebjem

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

komentar

Komentar Družina

Jurij Dobravec: Kaj naj s tem podnebjem

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

VEČ ...|7. 12. 2023
Jurij Dobravec: Kaj naj s tem podnebjem

Od svetovnih voditeljev pričakujemo, da nam podnebni cirkus že vendar enkrat rešijo. S stikalom, brez dialoga.

Jurij Dobravec

komentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Zakladi naše dediščine

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša LičenMirjam Judež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2023
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj

Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj

Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

info

Informativni prispevki

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj

Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

VEČ ...|13. 3. 2023
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj

Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bistveno bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna obdobja. O omenjenem in nekaterih drugih okoljskih vprašanjih je za naš radio spregovorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Andrej Šinko

info

Doživetja narave

VEČ ...|18. 11. 2022
Spremembe podnebja, obremenitev okolja, zeleni prehod in energetska kriza

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

Spremembe podnebja, obremenitev okolja, zeleni prehod in energetska kriza

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

svetovanjenaravapodnebje

Doživetja narave

Spremembe podnebja, obremenitev okolja, zeleni prehod in energetska kriza

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

VEČ ...|18. 11. 2022
Spremembe podnebja, obremenitev okolja, zeleni prehod in energetska kriza

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravapodnebje

Komentar tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Roman Vučajnk

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 11. 2025
Sušnikovi dnevi - Ogled umetnin zmanjšuje stres

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Sušnikovi dnevi - Ogled umetnin zmanjšuje stres

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Jože Bartolj

kulturaSušnikovi dneviAlbert Mesner

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 11. 2025
Projekt Aktivno Inkluzivno za večjo dostopnost invalidov do redne športne vadbe

Predstavilsmo  projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar

Projekt Aktivno Inkluzivno za večjo dostopnost invalidov do redne športne vadbe

Predstavilsmo  projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar

s. Meta Potočnik

invalidišportvključevanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost