Komentar Družina
Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.
Komentar Družina
Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.
Komentar Družina
Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?
Komentar Družina
Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?
Radijski misijon 2021
V misijonskem pogovornem večeru so bili naši gostje glasbenik, avtor sodobne krščanske glasbe, Tadej Vindiš, Petra Kmet, žena in mama šestih otrok z zanimivo zgodbo življenjskega preobrata ter p. Andraž Arko. V kontekstu rdeče niti tretjega dne radijskega misijona so razmišljali o ljubezni v odnosih do bližnjih in oddaljenih, do drugače mislečih in živečih, pa tudi o ljubezni znotraj družine.
Radijski misijon 2021
V misijonskem pogovornem večeru so bili naši gostje glasbenik, avtor sodobne krščanske glasbe, Tadej Vindiš, Petra Kmet, žena in mama šestih otrok z zanimivo zgodbo življenjskega preobrata ter p. Andraž Arko. V kontekstu rdeče niti tretjega dne radijskega misijona so razmišljali o ljubezni v odnosih do bližnjih in oddaljenih, do drugače mislečih in živečih, pa tudi o ljubezni znotraj družine.
Radijski misijon 2021
V misijonski Svetovalnici smo gostili frančiškana p. Andraža Arka. Dal nam je nekaj namigov, kako je Jezusovo vprašanje Ali me ljubiš? aktualno v sodobnosti, v našem čisto vsakdanjem življenju.
Radijski misijon 2021
V misijonski Svetovalnici smo gostili frančiškana p. Andraža Arka. Dal nam je nekaj namigov, kako je Jezusovo vprašanje Ali me ljubiš? aktualno v sodobnosti, v našem čisto vsakdanjem življenju.
Ostanimo povezani
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.
Ostanimo povezani
Ostanimo povezani
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.
Ostanimo povezani
Dogodki
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.
Dogodki
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Duhovna misel
Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Pogovor o
V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.
Slovencem po svetu in domovini
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Komentar Domovina.je
Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto.