Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

Zaključek kolesarskega romanja v Novi Štifti je zaokrožil koncert Marijinih pesmi v izvedbi terceta, v sestavi: Nataša Banko, Anica Smrtnik in Natalija Šimunovič.

Naš glavni urednik Franci Trstenjak je ob zaključku kolesarskega romanja v Novi Štifti pri Ribnici strnil nekaj vtisov.

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Andrej Jerman se je oglasil iz Dolenje vasi in nam povedal kako dež vpliva na potek romanja.

Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.

Na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji smo presenetili gospo in našo zvesto poslušalko Mileno Iskra. Gospa Milena pravi, da imata z možem vedno prižgan Radio Ognjišče. Vabljeni k poslušanju.

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.