Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

humoreskaGržanzgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.
VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|7. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

humoreskaduhovnikGržanPartljič

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del
Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.
VEČ ...|7. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del
Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržanPartljič

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 11. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

infosvetovanje

Iz naših krajev

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno
V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.
VEČ ...|2. 11. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno
V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Andrej Šinko

infosvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Mladoskop

Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.
VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.
VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.
VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Franci Trstenjak

glasbaspomin

Radijski roman

VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.
VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.
VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.
VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

VEČ ...|3. 10. 2019
Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Gržanhumoreskahumor

Radijski roman

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!
Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?
VEČ ...|3. 10. 2019
Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!
Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Marjan Bunič

Gržanhumoreskahumor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Kulturni utrinki

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.
VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Radijski roman

VEČ ...|19. 9. 2019
Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

humoreskaduhovnikGržanKermauner

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.
VEČ ...|19. 9. 2019
Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržanKermauner

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.
VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

odnosievtanazija

Informativni prispevki

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosievtanazija

Radijski roman

VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.
VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

družbaodnosi

Sol in luč

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.
VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 9. 2019
Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

misijoniduhovnostpogovor

Pojdite in učite

Slovenski misijonarji na Madagaskarju
Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.
VEČ ...|8. 9. 2019
Slovenski misijonarji na Madagaskarju
Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovor

Sveta maša

VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.
VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

duhovnostkolesarjenje 2019

Informativni prispevki

Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

msgr. Franci Trstenjak

duhovnostkolesarjenje 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja

Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

duhovnostkolesarjenje 2019

Informativni prispevki

Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

p. Christian Gostečnik

duhovnostkolesarjenje 2019

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - koncert Marijinih pesmi

Zaključek kolesarskega romanja v Novi Štifti je zaokrožil koncert Marijinih pesmi v izvedbi terceta, v sestavi: Nataša Banko, Anica Smrtnik in Natalija Šimunovič.

Od Marije k Mariji 2019 - koncert Marijinih pesmi

Zaključek kolesarskega romanja v Novi Štifti je zaokrožil koncert Marijinih pesmi v izvedbi terceta, v sestavi: Nataša Banko, Anica Smrtnik in Natalija Šimunovič.

kolesarjenje 2019glasbakoncert

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - koncert Marijinih pesmi
Zaključek kolesarskega romanja v Novi Štifti je zaokrožil koncert Marijinih pesmi v izvedbi terceta, v sestavi: Nataša Banko, Anica Smrtnik in Natalija Šimunovič.
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - koncert Marijinih pesmi
Zaključek kolesarskega romanja v Novi Štifti je zaokrožil koncert Marijinih pesmi v izvedbi terceta, v sestavi: Nataša Banko, Anica Smrtnik in Natalija Šimunovič.

Radio Ognjišče

kolesarjenje 2019glasbakoncert

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - zaključek romanja

Naš glavni urednik Franci Trstenjak je ob zaključku kolesarskega romanja v Novi Štifti pri Ribnici strnil nekaj vtisov.

Od Marije k Mariji 2019 - zaključek romanja

Naš glavni urednik Franci Trstenjak je ob zaključku kolesarskega romanja v Novi Štifti pri Ribnici strnil nekaj vtisov.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - zaključek romanja
Naš glavni urednik Franci Trstenjak je ob zaključku kolesarskega romanja v Novi Štifti pri Ribnici strnil nekaj vtisov.
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - zaključek romanja
Naš glavni urednik Franci Trstenjak je ob zaključku kolesarskega romanja v Novi Štifti pri Ribnici strnil nekaj vtisov.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Dolenja vas

Andrej Jerman se je oglasil iz Dolenje vasi in nam povedal kako dež vpliva na potek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Dolenja vas

Andrej Jerman se je oglasil iz Dolenje vasi in nam povedal kako dež vpliva na potek romanja.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Dolenja vas
Andrej Jerman se je oglasil iz Dolenje vasi in nam povedal kako dež vpliva na potek romanja.
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Dolenja vas
Andrej Jerman se je oglasil iz Dolenje vasi in nam povedal kako dež vpliva na potek romanja.

Andrej Jerman

kolesarjenje 2019

Od Marije k Mariji 2019

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 Videm-Dobrepolje

Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.

Od Marije k Mariji 2019 Videm-Dobrepolje

Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.

kolesarjenje 2019

Od Marije k Mariji 2019

Od Marije k Mariji 2019 Videm-Dobrepolje
Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 Videm-Dobrepolje
Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Od Marije k Mariji 2019

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Milena Iskra

Na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji smo presenetili gospo in našo zvesto poslušalko Mileno Iskra. Gospa Milena pravi, da imata z možem vedno prižgan Radio Ognjišče. Vabljeni k poslušanju.

Od Marije k Mariji 2019 - Milena Iskra

Na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji smo presenetili gospo in našo zvesto poslušalko Mileno Iskra. Gospa Milena pravi, da imata z možem vedno prižgan Radio Ognjišče. Vabljeni k poslušanju.

kolesarjenje 2019

Od Marije k Mariji 2019

Od Marije k Mariji 2019 - Milena Iskra
Na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji smo presenetili gospo in našo zvesto poslušalko Mileno Iskra. Gospa Milena pravi, da imata z možem vedno prižgan Radio Ognjišče. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Milena Iskra
Na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji smo presenetili gospo in našo zvesto poslušalko Mileno Iskra. Gospa Milena pravi, da imata z možem vedno prižgan Radio Ognjišče. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Petkov večer

VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Petkov večer

Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.
VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Marjan Bunič

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Radijski roman

VEČ ...|5. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.
VEČ ...|5. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Kulturni utrinki

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.
VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Marjan Bunič

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«
VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Tone Gorjup

komentarpogovorpolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

družbaromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Franci Trstenjak

družbaromanje

Radijski roman

VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.
VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Naš gost

V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Radijski roman

VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.
VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

kultura

Kulturni utrinki

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Jože Bartolj

kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana

Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana

V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

omanpogrebspomininfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Informativni prispevki

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|16. 8. 2019
Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja

V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja

V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

pohodništvošportnarava

Vabilo na pot

Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja
V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.
VEČ ...|16. 8. 2019
Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja
V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

Blaž Lesnik

pohodništvošportnarava

Radijski roman

VEČ ...|15. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del
Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
VEČ ...|15. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedemnajsti del
Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.
VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Matjaž Merljak

inforojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Duhovna misel

VEČ ...|14. 11. 2019
Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Rožni venec

VEČ ...|15. 11. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan