Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?
VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipes

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 1. 2020
Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

mladiotrocikulturaizobraževanje

Sobotna iskrica

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan
Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.
VEČ ...|18. 1. 2020
Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan
Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Jure Sešek

mladiotrocikulturaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?
VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Mladoskop

VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Mladoskop

Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.
VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Radijski roman

VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?
VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 1. 2020
Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

družbaduhovnostmisijonikolednikiTrikraljevska akcijaMisijonsko središče

Pojdite in učite

Trikraljevska koledniška akcija
Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.
VEČ ...|5. 1. 2020
Trikraljevska koledniška akcija
Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonikolednikiTrikraljevska akcijaMisijonsko središče

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|3. 1. 2020
Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

družbakomentar

Komentar tedna

Dobrohotnost
Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.
VEČ ...|3. 1. 2020
Dobrohotnost
Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Roman Vučajnk

družbakomentar

Radijski roman

VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

humoreskaromanJerome

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.
VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Marjan Bunič

humoreskaromanJerome

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 12. 2019
Sv. Vincencij Romano

Sv. Vincencij Romano

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Vincencij Romano
VEČ ...|20. 12. 2019
Sv. Vincencij Romano

Jure Sešek

duhovnost

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.
VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Radijski roman

VEČ ...|12. 12. 2019
Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

humoreskaGržanzgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del
Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del
Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 12. 2019
231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

231. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...
VEČ ...|12. 12. 2019
231. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Naš gost

Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Radijski roman

VEČ ...|5. 12. 2019
Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

zgodbaMiklavžmladi

Radijski roman

Sveti Miklavž in tri kepe zlata
Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.
VEČ ...|5. 12. 2019
Sveti Miklavž in tri kepe zlata
Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Marjan Bunič

zgodbaMiklavžmladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 12. 2019
Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Adventna akcija Svetopisemske družbe
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.
VEČ ...|1. 12. 2019
Adventna akcija Svetopisemske družbe
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Petra StoparSilvestra Sadar

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

kultura

Kulturni utrinki

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.
VEČ ...|29. 11. 2019
Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita
Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

kultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 11. 2019
229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

229. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...
VEČ ...|28. 11. 2019
229. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

kulturaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.
VEČ ...|27. 11. 2019
Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione
Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kulturaBranko Cestnik

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

prostovoljstvoinfo

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.
VEČ ...|27. 11. 2019
Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro
Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Alen Salihović

prostovoljstvoinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Radijski roman

VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

kultura

Radijski roman

Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!
VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Kulturni utrinki

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.
VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

humoreskaGržanzgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.
VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del
Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|7. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

humoreskaduhovnikGržanPartljič

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del
Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.
VEČ ...|7. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del
Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržanPartljič

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 11. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

infosvetovanje

Iz naših krajev

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno
V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.
VEČ ...|2. 11. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno
V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Andrej Šinko

infosvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Mladoskop

Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.
VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.
VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.
VEČ ...|28. 10. 2019
Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo
V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Franci Trstenjak

glasbaspomin

Radijski roman

VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.
VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.
VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.
VEČ ...|10. 10. 2019
Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del
Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

VEČ ...|3. 10. 2019
Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Gržanhumoreskahumor

Radijski roman

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!
Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?
VEČ ...|3. 10. 2019
Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!
Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Marjan Bunič

Gržanhumoreskahumor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Kulturni utrinki

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.
VEČ ...|1. 10. 2019
Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kulturaDrago JančarDitkaMegaronHamo ČavrkNataša MirtičJanko Orač

Radijski roman

VEČ ...|19. 9. 2019
Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

humoreskaduhovnikGržanKermauner

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.
VEČ ...|19. 9. 2019
Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržanKermauner

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.
VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

odnosievtanazija

Informativni prispevki

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosievtanazija

Radijski roman

VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.
VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

družbaodnosi

Sol in luč

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.
VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 9. 2019
Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

misijoniduhovnostpogovor

Pojdite in učite

Slovenski misijonarji na Madagaskarju
Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.
VEČ ...|8. 9. 2019
Slovenski misijonarji na Madagaskarju
Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovor

Sveta maša

VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.
VEČ ...|8. 9. 2019
Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici
Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Naš pogled

VEČ ...|21. 1. 2020
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Alen Salihović

komentarpolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi

V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

Prelepo petje se glasi

V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 3/3

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali posnetek še zadnje tretjine jubilejnega gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili lanskega 24. novembra v Cankarjevem domu. Pred samim koncertom pa še nekaj koristnih informacij.

Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 3/3

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali posnetek še zadnje tretjine jubilejnega gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili lanskega 24. novembra v Cankarjevem domu. Pred samim koncertom pa še nekaj koristnih informacij.

Franci Trstenjak

spominglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 1. 2020
Branko Cestnik o cerkvenih in družbenih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami Branko Cestnik. Najprej je pokomentiral včerajšnji izbor Boba leta časnika Večer, zatem se je ustavil pri odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Potem pa smo mu med drugim zastavili vprašanja kot so: Kaj pomeni, ko skupina vernikov odločno pozove nadškofa k odstopu? Kaj se zgodi, ko podeželski župnik zapiše, da je država gnila in da naj se ji ne plačuje davkov? Kako razumeti, da na fakulteti, kjer naj bi se znanstveno premišljevalo o družbi, v straniščih ni več pisoarjev?

Branko Cestnik o cerkvenih in družbenih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami Branko Cestnik. Najprej je pokomentiral včerajšnji izbor Boba leta časnika Večer, zatem se je ustavil pri odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Potem pa smo mu med drugim zastavili vprašanja kot so: Kaj pomeni, ko skupina vernikov odločno pozove nadškofa k odstopu? Kaj se zgodi, ko podeželski župnik zapiše, da je država gnila in da naj se ji ne plačuje davkov? Kako razumeti, da na fakulteti, kjer naj bi se znanstveno premišljevalo o družbi, v straniščih ni več pisoarjev?

Jože Bartolj

pogovorpolitikakomentarBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2020
David Bandelj o novem koncertu sakralnega abonmaja

4. koncert Sakralnega abonmaja bo oblikoval MeMlPZ Emil Komel iz Gorice, pod vodstvom dirigenta Davida Bandlja. ta nam je v pogovoru predstavil koncert Veni Sancte Spiritus, ki bo v sredo29. januarja 2020 ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani.

David Bandelj o novem koncertu sakralnega abonmaja

4. koncert Sakralnega abonmaja bo oblikoval MeMlPZ Emil Komel iz Gorice, pod vodstvom dirigenta Davida Bandlja. ta nam je v pogovoru predstavil koncert Veni Sancte Spiritus, ki bo v sredo29. januarja 2020 ob 19.30. uri v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaDavid Bandelj