Avdio arhiv Radia Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjiga humor prijatelji pes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

VEČ ...|23. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjiga humor prijatelji pes

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politika drugorazredna tema Ljubljana mestna politika mestno redarstvo starejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

VEČ ...|22. 1. 2020

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politika drugorazredna tema Ljubljana mestna politika mestno redarstvo starejši Zoran Janković

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 1. 2020

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Jure Sešek

mladi otroci kultura izobraževanje

Sobotna iskrica

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

VEČ ...|18. 1. 2020

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Jure Sešek

mladi otroci kultura izobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|16. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Marjan Bunič

humor Jerome prijatelji pustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

VEČ ...|16. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Marjan Bunič

humor Jerome prijatelji pustolovščina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentar časnik polpretekla zgodovina poboji info politika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

VEČ ...|15. 1. 2020

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentar časnik polpretekla zgodovina poboji info politika

Mladoskop

VEČ ...|10. 1. 2020

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Nataša Ličen

duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje

Mladoskop

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

VEČ ...|10. 1. 2020

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Nataša Ličen

duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje

Radijski roman

VEČ ...|9. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Marjan Bunič

humor Jerome prijatelji pustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

VEČ ...|9. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Marjan Bunič

humor Jerome prijatelji pustolovščina

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 1. 2020

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Jure Sešek

družba duhovnost misijoni koledniki Trikraljevska akcija Misijonsko središče

Pojdite in učite

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

VEČ ...|5. 1. 2020

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Jure Sešek

družba duhovnost misijoni koledniki Trikraljevska akcija Misijonsko središče

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovor glasba izobraževanje kultura vzgoja

Naš gost

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

VEČ ...|4. 1. 2020

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovor glasba izobraževanje kultura vzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|3. 1. 2020

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Roman Vučajnk

družba komentar

Komentar tedna

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

VEČ ...|3. 1. 2020

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Roman Vučajnk

družba komentar

Radijski roman

VEČ ...|2. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Marjan Bunič

humoreska roman Jerome

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

VEČ ...|2. 1. 2020

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Marjan Bunič

humoreska roman Jerome

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 12. 2019

Sv. Vincencij Romano

Jure Sešek

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Vincencij Romano

VEČ ...|20. 12. 2019

Sv. Vincencij Romano

Jure Sešek

duhovnost

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2019

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

Mladoskop

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

VEČ ...|13. 12. 2019

Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja

Radijski roman

VEČ ...|12. 12. 2019

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Marjan Bunič

humoreska Gržan zgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

VEČ ...|12. 12. 2019

Karel Gržan: humoreske - enaintrideseti del

Pater Karel Gržan v svojih kratkih humoreskah kot izvor smeha ostavlja sebe in situacije iz svojega življenja. Ob tem pa nam na hudomušen način nastavlja ogledalo.

Marjan Bunič

humoreska Gržan zgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 12. 2019

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasba spomin

Ob radijskem ognjišču

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

VEČ ...|12. 12. 2019

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasba spomin

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2019

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut Korun Stara Grčija popotnik Južna Amerika pisatelj kajak

Naš gost

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

VEČ ...|7. 12. 2019

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut Korun Stara Grčija popotnik Južna Amerika pisatelj kajak

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družba duhovnost mladi otroci vzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

VEČ ...|7. 12. 2019

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družba duhovnost mladi otroci vzgoja

Radijski roman

VEČ ...|5. 12. 2019

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Marjan Bunič

zgodba Miklavž mladi

Radijski roman

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

VEČ ...|5. 12. 2019

Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Marjan Bunič

zgodba Miklavž mladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 12. 2019

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Petra Stopar Silvestra Sadar

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

VEČ ...|1. 12. 2019

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Petra Stopar Silvestra Sadar

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2019

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

VEČ ...|29. 11. 2019

Razstav ur v Kranju - Koncert Potujoča muzika - Knjiga Bakhita

Gorenjski muzej vabi na razstavo Vzemi si čas na kateri so predstavljene številne ure, ki jih hranijo.V Cankarjevem domu bo v nedeljo ob 18.h zborovski praznik Potujoča muzika, ko bo nastopilo kar petsto mladih pevcev.Na Knjižnem sejmu je bila francoska pisateljica Veronique Olmi, avtorica romana o sveti Bakhiti.

Jože Bartolj

kultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 11. 2019

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasba spomin

Ob radijskem ognjišču

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

VEČ ...|28. 11. 2019

229. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Sonce sreče – Faraoni, Crazy little thing called love – Queen, La bambola - Patty Pravo, Dolina mog djetinstva - Miro Ungar; Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, When a man loves a woman - Percy Sledge, Prva ljubezen - Marjetka Falk, Are you lonesome tonight - Elvis Presley, Rdeče rože – Beti Jurković, Mucho amore - Jacqueline Boyer, Čez veliko let - Marjana Deržaj, Help yourself - Tom Jones, LOiseau et LEnfant - Marie Myriam, Moje orglice - Janko Ropret, Bongo Cha-Cha-Cha Caterina Valente in Silvio Francesco ...

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasba spomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 11. 2019

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kultura Branko Cestnik

Kulturni utrinki

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

VEČ ...|27. 11. 2019

Branko Cestnik o svoji knjigi Sonce Petovione

Danes ob 16.00 bo Celjska Mohorjeva družba na Slovenskem knjižnem sejmu predstavila zgodovinski roman »Sonce Petovione«, ki ga je napisal priljubljeni duhovnik Branko Cestnik.

Jože Bartolj

kultura Branko Cestnik

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Alen Salihović

prostovoljstvo info

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

VEČ ...|27. 11. 2019

Nadškof Cvikl na Ponikvi sodelavcem Karitas: Srce, ki je polno Boga, je spodobno izžarevati dobro

Današnje romanje prostovoljcev ter sodelavcev Karitas na Slomškovo Ponikvo in koncert Klic dobrote v Celju predstavljata vrh Tedna karitas. Ta vabi k sočutju, dobroti in solidarnosti, letos pod geslom Dobro iz vsakega srca. Na Ponikvi je slovesno sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je dejal, da je srce, ki je polno Boga, spodobno izžarevati dobro.

Alen Salihović

prostovoljstvo info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 let info družba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

VEČ ...|26. 11. 2019

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 let info družba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanje pogovor kultura politika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

VEČ ...|25. 11. 2019

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanje pogovor kultura politika

Radijski roman

VEČ ...|21. 11. 2019

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Radijski roman

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

VEČ ...|21. 11. 2019

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 11. 2019

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura umetniki za karitas Veljko Toman Kristjan Vidmar Lojze Čemažar Klementina Golija Nina Zuljan

Kulturni utrinki

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

VEČ ...|21. 11. 2019

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura umetniki za karitas Veljko Toman Kristjan Vidmar Lojze Čemažar Klementina Golija Nina Zuljan

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreska Gržan zgodba

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

VEČ ...|14. 11. 2019

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreska Gržan zgodba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

VEČ ...|13. 11. 2019

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje

Kmetijska oddaja

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

VEČ ...|10. 11. 2019

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvo svetovanje

Radijski roman

VEČ ...|7. 11. 2019

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan Partljič

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

VEČ ...|7. 11. 2019

Karel Gržan: humoreske - osemindvajseti del

Prisluhnite humoreski p. Karla Gržana Izza zapahov.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan Partljič

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 11. 2019

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Andrej Šinko

info svetovanje

Iz naših krajev

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

VEČ ...|2. 11. 2019

Ljubljana, Murska Sobota, Cerkno

V tokratni oddaji smo pripravil pogovor z direktorjem LPP-ja Petrom Horvatom o javnem prometu v Ljubljani ter pogovor z ravnateljem Gimnazije Murska Sobota Romanom Činčem o praznovanju stoletnice šole. Prav tako smo poročali o predvideni obnovi Hotela Cerkno.

Andrej Šinko

info svetovanje

Mladoskop

VEČ ...|1. 11. 2019

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor

Mladoskop

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

VEČ ...|1. 11. 2019

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

VEČ ...|31. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 10. 2019

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Franci Trstenjak

glasba spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

VEČ ...|28. 10. 2019

Glasbeniki 25. gala koncerta in romanje v Fatimo

V tokratni oddaji smo predstavili vse glasbenike, ki bodo nastopili na jubilejnem 25. gala koncertu, ki ga pripravljamo za nedeljo, 24 novembra ob 15.00 in 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej pa smo slišali kratko poročilo z romanja v Fatimo, ki smo ga pripravili od 19. do 20. oktobra in ga je vodil nadškof Anton Stres.

Franci Trstenjak

glasba spomin

Radijski roman

VEČ ...|24. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

VEČ ...|24. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

VEČ ...|17. 10. 2019

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreska Gržan smeh

Radijski roman

VEČ ...|10. 10. 2019

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

VEČ ...|10. 10. 2019

Karel Gržan: humoreske - štiriindvajseti del

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan

Radijski roman

VEČ ...|3. 10. 2019

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Marjan Bunič

Gržan humoreska humor

Radijski roman

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

VEČ ...|3. 10. 2019

Karel Gržan: Kako grozno, če ni nič grozno!

Pred nami je humoreska p. Karla Gržana Kako grozno, če ni nič grozno! Smo odvisniki od mnenja ljudi?

Marjan Bunič

Gržan humoreska humor

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2019

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kultura Drago Jančar Ditka Megaron Hamo Čavrk Nataša Mirtič Janko Orač

Kulturni utrinki

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

VEČ ...|1. 10. 2019

Grafika treh - Megaron v ZDA - Jančar na seznamu ORF - Ditka zmagala v Bolgariji

V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.

Jože Bartolj

kultura Drago Jančar Ditka Megaron Hamo Čavrk Nataša Mirtič Janko Orač

Radijski roman

VEČ ...|19. 9. 2019

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan Kermauner

Radijski roman

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

VEČ ...|19. 9. 2019

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan Kermauner

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

info komentar časnik politika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

VEČ ...|18. 9. 2019

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

info komentar časnik politika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|16. 9. 2019

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019 prijateljstvo romanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

VEČ ...|16. 9. 2019

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019 prijateljstvo romanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 9. 2019

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Marta Jerebič

duhovnost družba papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

VEČ ...|15. 9. 2019

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Marta Jerebič

duhovnost družba papež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 9. 2019

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosi evtanazija

Informativni prispevki

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

VEČ ...|13. 9. 2019

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosi evtanazija

Radijski roman

VEČ ...|12. 9. 2019

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

VEČ ...|12. 9. 2019

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreska duhovnik Gržan

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2019

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Tadej Sadar

družba odnosi

Sol in luč

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

VEČ ...|10. 9. 2019

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Tadej Sadar

družba odnosi

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019 odnosi prijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

VEČ ...|10. 9. 2019

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019 odnosi prijateljstvo

Pojdite in učite

VEČ ...|8. 9. 2019

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Jure Sešek

misijoni duhovnost pogovor

Pojdite in učite

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

VEČ ...|8. 9. 2019

Slovenski misijonarji na Madagaskarju

Tokratna oddaja, ki je nastala v Šentvidu pri Stični, na našem 10. kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, je bila posvečena slovenskim misijonarjem na Madagaskarju. Naš gost je bil tamkajšnji župnik Izidor Grošelj.

Jure Sešek

misijoni duhovnost pogovor

Sveta maša

VEČ ...|8. 9. 2019

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

VEČ ...|8. 9. 2019

Sv. maša iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti pri Ribnici

Ob koncu 10. kolesarskega romanja Od Marije k Mariji smo prenašali zaključno sveto mašo, ki jo je daroval p. Christian Gostečnik. Somaševala sta Gregor Kunej in msgr. Franci Trstenjak. Sodelovali so organist Marjan Cvitak in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec.

Radio Ognjišče

duhovnost